##IMAGE-2198957##

Novomeški svetniki so sinoči obravnavali tudi pripombe na dopolnjeni osnutek o načrtovanem daljnovodu, investiciji Elektra Ljubljana, ki ji nasprotuje 700 podpisnikov peticije Civilne iniciative za kablovod (glej povezane prispevke spodaj). Vzeli so si še nekaj časa, preden bodo občinski podrobni prostorski načrt za daljnovod Bršljin-Gotna vas dali v prvo obravnavo. Kot je znano, krajani z vodstvi krajevnih skupnosti, kjer bo daljnovod potekal, zahtevajo njegov vkop, torej kablovod, medtem ko Elektro trdi, da zanj denarja preprosto ni. Sinoči so svetniki prisluhnili obema stranema, pred odločanjem nameravajo pripraviti usklajevalni sestanek (če bo potrebno, menda tudi več) med predstavniki krajanov, investitorja in občine ter pridobiti izvedeniško mnenje.

Kot smo poročali, je sicer župan Alojzij Muhič v minulih dneh jasno zatrdil, da ne bodo odločali mimo interesa krajanov, čeprav včeraj pripravljena stališča do pripomb iz javne razprave, ki jih je pripravil občinski Oddelek za prostor, temu očitno ni sledil, saj se je do zahtev po kablovodu negativno opredelil. Svetniki takšnih stališč, kot omenjeno, niso želeli potrjevati, želijo pridobiti še več informacij.

Civilna iniciativa je sicer po besedah Marka Videta, ki je sinoči tudi dobil besedo za govorniškim pultom na Rotovžu, zadovoljna, da so mestni svetniki prisluhnili želji ljudem in da so končno postali člen v verigi odločanja, meni, da so ''s tem zaenkrat dosegli veliko''.

Sinoči je bil na Rotovžu s predstavniki Elektra tudi preiskovalec Rado Isaković na elektroinštitutu Milan Vidmar vodi oddelek za vplive elektroenergetskih naprav na okolje. Strinja se, da zdravje ljudi nima cene, vendar opozarja, da ljudje preprosto niso dovolj seznanjeni s problematiko kablovoda, ker jih je pač malo - tako v svetu, kaj šele v Sloveniji: ''Vsi mislijo, da je kablovod brez škode in vpet v okolje brez problemov ... Ampak treba je samo pogledati traso plinovoda - tako izgleda tudi trasa kablovoda. So določene prednosti in so določene slabosti.'' Tehnika postavljanja daljnovodov je po njegovih besedah veliko bolj napredna kot pa pri kablovodu.

Pri gradnji slednjega je treba celotno traso natančno geološko raziskati, izdelati podzemni kataster, koplje se po celotni trasi, nastaja veliko odvečne zemljine, trasa mora biti povsem očiščena in ni uporabna za kmetijske namene, okvare so res redkejše, a težje odpravljive, vzdrževanje je na dolgi rok dražje, magnetno polje celo višje, gradnja prav tako dražja, čeprva morda res ne desetkrat ...

Lokalna skupnost, pravi Isaković, bi morala vedeti tudi za slabe strani kablovoda, ne le daljnovoda. Tudi ti podatki so na voljo na internetu, kjer se je mogoče poučiti o slabostih pri gradnji in vzdrževanju kablovodov.

Civilna iniciativa je že res dobila veliko podatkov na internetu, ampak določene stvari so ''se malo pomešale'', opozarja Isaković, ni pobirala podatkov strokovnih ustanov, pač pa navajala vire, ki zelo laično obravnavajo omenjeno tematiko.

Precej je sicer okoli kablovoda tudi predpostavk, denimo okoli življenjske dobe kablovoda. Izkušenj, kot rečeno ni, sploh ne takšnih, ki bi že lahko pokazale, koliko časa zdržijo v zemljo položeni vodi.