© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Priložnosti za razvoj opuščenih kočevarskih vasi


Vesna Malnar Memedovič, Občina Kočevje Višja svetovalka za odnose z javnostmi in informiranje ter p
25. 1. 2013, 10.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

zaga_rog_skupaj.jpg

##IMAGE-2484147##

Občina Kočevje vas vabi na predstavitev projekta ''Priložnosti za razvoj opuščenih kočevarskih vasi'', ki bo v petek 25. januarja 2013 ob 18. uri v Knjižnici Kočevje. Predstavitev je pripravila in jo bo vodila prof. dr. Mojca Golobič, koordinatorica oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete.

Kočevska ima tako znotraj slovenskega geografskega prostora, kot tudi v zavesti njenih prebivalcev prav posebno mesto. Območje, odmaknjeno od glavnih prometnih tokov v prvi vrsti zaznamuje njena nadpovprečna gozdnatost. Kar 9/10 površine namreč pokrivajo obsežni kočevski gozdovi. V dolinah in po pobočnih izravnavah, ujetih med gozdnimi hrbti so skoncentrirana naselja in kmetijske površine, s svojsko posestno in parcelno strukturo, kjer za razliko od večine preostalega slovenskega prostora prevladujejo večje posesti, danes usmerjene predvsem v rejo goveda in drobnice.

Če se ozremo v preteklost, pa Kočevsko zaznamuje še ena posebnost – na območju velikem 860 km² je od naselitve okrog leta 1330 pa do druge svetovne vojne živela številčna nemško govoreča skupnost Kočevarjev v kar 177 naseljih. Skupnost je štela največ članov v drugi polovici 19. stoletja, ko naj bi se njihovo število povzpelo na 28000. Zaradi gospodarskih in političnih razmer se je to število že do 2. sv. vojne zmanjšalo na 12500, medtem ko jih je po njej ostalo na območju Kočevske le peščica.

Danes bi večino od teh vasi le težko našli. Sledov nekdanjih hiš skorajda ni več, le tu in tam lahko naletimo na ostanke zidov, preraščene z grmovjem ali gozdom. Od grajenih struktur so se za najbolj trdožive izkazali vodnjaki. Ponekod nas sredi gozda ali pašnikov presenetijo terase, na njih pa ostanki sadnega drevja, dokaz, da so tu nekoč živeli ljudje. In nenazadnje, kljub temu, da njihove prisotnosti v prostoru ne moremo več zaznati, so se ohranili toponimi, ki pričajo o življenju nekdanjih prebivalcev tega območja.

Kako ohraniti in domačinom ter obiskovalcem predstaviti vsaj drobec te izjemne dediščine in kulturne krajine so bila vprašanje, ki smo si jih zastavili s študenti 2. letnika magistrskega študija krajinske arhitekture na Biotehniški Fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof.dr. Mojca Golobič in asistentke Nadje Penko. Študentje so k iskanju rešitev pristopili neobremenjeno in ustvarjalno, a kljub temu upoštevajoč dejstva, napotke in pobude, ki smo jih dobili s strani občine Kočevje ter strokovnjakov, ki jim je problematika poznana. Tako so znotraj posameznih skupin preverjali različne možnosti za razvoj in varstvo opuščenih kočevarskih vasi. Skozi programsko raznolike rešitve skušajo poiskati lokacije za razvoj kmetijstva, ekovasi, turističnega in lokalnega oskrbnega središča, ena od skupin pa se je lotila iskanja ustreznega programa za območje nekdanje žage Rog. In nenazadnje, ukvarjali smo se tudi z vprašanjem kako vse te lokacije med seboj povezati z različnimi potmi ter kako celotno tematiko ustrezno predstaviti.

Na razstavi so predstavljeni predlogi za ureditev posameznih lokacij, obeležja, s katerimi bi označili lokacije posameznih vasi, kot tudi sistem poti, ki bi pohodniku/kolesarju omogočil spoznati vsaj delček zgodovine, kulture in krajine, ki so jo skozi 600 let ustvarjali Kočevarji. Pripravili so tudi brošuro, ki je za zdaj v elektronski obliki in čaka na sredstva za natis.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.