A. K.

##IMAGE-2564834##

Štiri leta po zaustavitvi obrata za proizvodnjo kemične celuloze so se v krški družbi Vipap Videm v skladu s sprejetim 15-letnim načrtom rušitvenih del lotili obširnejšega rušenja oziroma sanacije območja nekdanje celuloze. Čeprav so nekateri odpadki zaradi količine usedlin, ki so se nabrale v letih delovanja tovarne, tudi radioaktivni, pa odgovorni zagotavljajo, da nevarnosti za delavce in okolico ni.

Glavna dela trenutno potekajo na najvišji in hkrati eni od najbolj prepoznavnih stavb nekdanje tovarne, lužnem kotlu, ki v višino sega 50 metrov. Poleg njega bo Kostak s svojimi podizvajalci do konca poletja porušil še uparilnico, obrat za pripravo magnezijevega oksida, skladišče belilnih kemikalij, “žveplenke” s skladiščem žvepla, temelje že pred dvema letoma porušenih objektov absorbcije in proizvodnje klordioksida ter pripadajoče zunanje rezervoarje. “Dela na teh objektih bodo trajala predvidoma do konca avgusta, temu pa sledi rušenje starega betonskega kislinskega stolpa,” je pojasnil svetovalec tehničnega direktorja v Vipapu Marko Šauta.

Ker je bilo v preteklosti tudi v krškem občinskem svetu večkrat slišati očitke, da je območje nekdanje celuloze precej onesnaženo, nas je seveda zanimalo, ali so ga pred sanacijo v Vipapu pregledali in naredili ustrezne analize. Kot nam je povedal Šauta, so že pred zaustavitvijo celuloze v sodelovanju s podjetjem Savaprojekt naredili tako imenovani program zapiranja proizvodnje celuloze. “Narejene so bile tudi vrtine v zemljišče, ki so pokazale, da slednje zaradi proizvodnje v vseh teh letih ni bilo onesnaženo, poseben poudarek pa je bil na skladišču klora,” je zatrdil svetovalec tehničnega direktorja v Vipapu in hkrati dodal, da rušenje oziroma sanacija ne predstavlja nobene nevarnosti za okoliške prebivalce. Odveč pa naj bi bile tudi skrbi vseh tistih, ki so v preteklih tednih v Krškem spet začutili značilen vonj po nekdanji celulozi, saj je bil ta po Šautovih besedah povezan z rušenjem uparilnice, s katero naj bi v zgodovino odšel tudi smrad.

Če so s potekom sanacijskih del v vodstvu Vipapa zadovoljni, pa tega ni moč trditi za zaposlene oziroma vsaj za tiste, ki morajo delati v neposredni bližini območja nekdanje tovarne. “Prah, smrad, hrup in verjetno delno tudi radioaktivnost. Vsemu temu smo v zadnjem času podvrženi delavci. Radioaktivnost namreč merijo na kovinah, ki jih potem prodajo železarnam, in včasih namerijo po kriterijih železarn preveč, zato jo znižujejo s peskanjem. Vsekakor pa to potem ne more biti koristno niti za nas,” je prepričan delavec na internem transportu v Vipapu Franc Gorišek.

Da pri postopku peskanja železa ne gre za nič neobičajnega, pa so nam zatrdili v krškem Kostaku. Prekomerne radioaktivnosti tako po njihovih besedah ni, kar potrjujejo tudi s poročilom neodvisnega Zavoda za delo Ljubljana. “V ta namen sta bila narejena analiza odpadkov in čiščenja cevi ter opreme, v kateri je bilo ugotovljeno, da ni nobenih presežnih vrednosti radioaktivnih odpadkov ali pa usedlin, ki bi lahko pomenile nevarnost za delavce ali okolico,” je očitke o domnevno preveliki radioaktivnosti zavrnila vodja sektorja gradnje na Kostaku, Biljana Šepetavc. Rušenje se bo tako v skladu z načrti nadaljevalo vse do sredine oktobra, ko naj bi prišel na vrsto še najzahtevnejši del te faze – miniranje starega betonskega kislinskega stolpa.

A. Kerin

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 5. avgusta 2010.