D. R.

##IMAGE-2564482##

Jez v Volavčah je le eden od številnih, ki uravnavajo (pre)tok reke Krke, včasih je služil za pogon Golobovega mlina in žage na desnem bregu reke. Zadnja leta je bil jez v dokaj kritičnem stanju, na več mestih predrto jezovno zgradbo so visoke vode dodatno poškodovale, pod jezom je voda izpirala zemljo in struga se je že prestavila v levo brežino. Zaradi poškodb jezu je nižji vodostaj Krke pred jezom neposredno vplival na višino podtalnice med Stražo in Zalogom, zato je kmetijske površine prej prizadela suša. Z nujno obnovo ni bilo moč več odlašati, ko so rešili zaplet glede služnosti za dostop do jezu z loške strani, je začetek del najprej zavirala visoka voda, zatem je moralo miniti še obdobje drstenja (od začetka marca do konca junija) – in tako je obnova stekla šele na začetku julija, poleg jezovne zgradbe pa vključuje gradnjo ribje steze in ureditev rezervnega talnega izpusta v primeru visokih voda.

Jezovno zgradbo obnavljajo po obstoječi liniji jezu od desnega proti levemu bregu Krke, pri čemer je bilo nujno zgraditi najprej dostopno pot in gradbiščni plato. O tehničnih podrobnostih ne kaže izgubljati preveč besed, naj omenimo le, da bo na zgornji strani prek 110 metrov dolgega jezu tesnilna armirano betonska membrana, sidrana bo z rebrastim železom, njena krona pa bo obložena z večjimi kosi lomljenca. V celoti bosta obnovljena preliv in hrbtišče jezovne zgradbe, njeno jedro bo iz lomljenca v betonu, na enak način bodo zgradili peto jezovne zgradbe. Iz kamna prvotnega jezu bodo oblikovali preliv in hrbtišče, beton pa ne bo viden, kasneje ga bo prerasel mah.

Ribjo stezo bodo zgradili na mestu nekdanjega talnega izpusta. Široka bo 2,4 metra, poldrugi meter višinske razlike bodo premagali s posameznimi pregradami iz kamna v betonu. Na zgornji strani jezu bodo namesto pregrade vgradili zaporo iz lesenih plohov. Nadaljnje trganje leve brežine na območju jezu bo preprečila obloga iz lomljenca, nad jezom bo dolga 26, pod njim pa 77 metrov, fuge med kamni bodo zapolnjene z zemljo, tako zavarovana brežina naj bi se hitro zarasla, nakar kamnitega zavarovanja sploh ne bo videti.

Med obnovo volavškega jezu gradbinci pazijo, da vode ne bi onesnaževali s cementom ali cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi; delajo tako, da bi čim manj kalili vodo, z mahovi obrasle kamne iz stare jezovne zgradbe pa do vnovične uporabe hranijo v vodi. Po zaključku del bodo zasadili drevesa in grmičevje, ki so jih morali podreti zaradi obnove jezu. Večje vzdrževanje nove jezovne zgradbe ne bo potrebno, po visokih vodah bo nujno odstraniti le morebiti zagozdena drevesa, ki jih bo prinesla voda, vsekakor pa ne bo šlo brez nadzora, ali pravilno deluje ribja steza.

Z obnovo jezu se pretočnost Krke med Volavčami in Lokami ne bo bistveno spremenila, zato ogroženost pred poplavami ne bo manjša. Nesporno pa voda ne bo več izpodjedala leve brežine pod jezom, nad njim se bo izboljšala vodnatost reke, več kisika v vodi bo izboljšalo življenjski prostor rib in po ribji stezi bo možen prehod rib tudi ob nižjih vodostajih.

D. Rustja