Niko Mušič

V Adlešičih se kresovanje še vedno ohranja v isti obliki kot je bilo poznano pred sto in več leti. Letos je Kulturno društvo Božo Račič Adlešiči uspelo kresovanje vpisati v Register nesnovne kulturne dediščine.

Pri tem pomembnem koraku za zaščito naše kulturne dediščine so se angažirali predsednica društva Majda Veselič - Brdarovo, predlagateljica Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, Urša Šivic iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, na Ministrstvu za kulturo pa je predlog preverila Katja Ravšl Debeljak.

Iz nabora adlešiških običajev je že zaščitena ljudska obrt: pisanje pisanic, zeliščarstvo, sušenja sadja, tradicionalno čevljarstvo ter tradicija tamburaštva, ki je sicer ohranjeno v različnih krajih po Sloveniji, društvo KUD BR Adlešiči pa so nosilec zaščitene enote. Lahko bi se našel še kakšen belokranjski običaj, ki bi ga morali ohraniti tudi na formaliziran način, recimo jurjevo koledovanje, praznovanje Križevega in godovne pesmi.

Boris Grabrijan

Zbiratelj ljudskega narodnega bogastva, Ivan Feliks Šašelj, župnik v Adlešičih, je leta 1905 pisal: "Na kresni večer škropijo z blagoslovljeno vodo po polju in med škropljenjem mečejo po polju ivanjščice (Chrysanthemum leucanthemum). V krov pa vtikajo steljo - (Pteridium aquilinum) in ivanjske rože (Aruncus dioicus). Na krov pa dekleta mečejo vence in kitice. Katere venec ostane na strehi, ta se bo kmalu omožila."

Boris Grabrijan

Pevska skupina pevk - kresnic je sestavljena iz vsaj štirih pevk, dostikrat pa tudi več, na kresni večer obiskujejo domačije in večglasno pojejo pred vrati. Skupino navadno spremlja moški s piščaljo, ki nanjo nepretrgoma igra. Dekleta pojejo s t.i. "pretekanjem", da se pesem ne prekinja, ampak teče ves čas. Pihalec dodatno poskrbi, da obred teče neprekinjeno - če bi se dekletom slučajno zalomilo in bi naredile premor pri petju, kajti če želijo prinesti družini in domu srečo in blagoslov, se pesem po tradiciji nikakor ne sme prekiniti.

Ena od pevk - kresnic nosi košaro, v katero zbirajo darove gospodinj - v obliki jajc in denarja.

Pevke so na starih domačijah so stopile na "dvor" - dvorišče, danes pa stopajo v "kolo"- krog, ki ga gospodinja pripravi iz navadnega kresničevja. To je 1-2 metra visoka rastlina, ki uspeva od junija do julija na senčnih tleh gozdnega roba. Prepoznamo jo po velikem cvetu bele do rumene barve. Cvet ima podobno obliko kot metlica za brisanje prahu. Danes gospodinje rade poenostavijo in pripravijo kolo le iz orlove praproti, ki navadno raste v značilnih belokranjskih steljnikih in lahko zraste do 2 m, uporablja pa se predvsem za steljo. Kolo, v katerem pojejo pevke - kresnice, simbolizira prostor harmonije in varnosti.

Pesem se poje v več različicah, skupno pa jim je ponavljanje po vsaki kitici "Bog daj dobro leto!"

"Bog daj, bog daj, dober večer!
Daj Bog, Marija, daj dobro leto,
Daj nam Bože dobro leto.

Tute jesu lepi dvori,

Lipi dvori ograjeni,
ograjeni, pometeni,
pomela ih lepa Bare.

Mi nimamo kada stati,
mi smo nocoj malo spale,
malo spale, rano vstale."

Nato gospodinja položi darila v košaro. Če je prisotna vsa družina, mati z otroki podari jajca, gospodar pa v košaro pod prt položi denar. Pevke - kresnice pa brez prestanka nadaljujejo:

"Lipa hvala na tem daru,
ki ste nam ga darovali,
mi se od vas poslovimo,
i vas Bogu izročimo,
Bog vas varuj i Marija,
z lepim zdravljem i veseljem"

Leta 1909 je v Bisernicah iz belokranjskega narodnega bogastva II Šašelj pisal, da se ni bati izginotja običaja kresovanja v Adlešičih, saj je adlešiško župnišče obiskalo kar osem skupin kresnic, ena je prišla celo iz 7 km oddaljenih Žuničev. V bližnjih Tribučah sta kresovali dve skupini, kresnice pa so obiskovale dvorišča tudi v Žuničih in na Preloki.

Pevke, ki obiskujejo domačije, so dobile ime kresnice po hroščkih, ki letijo ponoči v mesecu juniju in juliju ter svetijo z zadki - kresnice. V ljudskem izročilu so kresnice tudi čarobna vilinska bitja svetlobe, dekleta pa so njihova človeška utelešenja in svečenice staroslovanskega boga sonca - Kresnika.

Boris Grabrijan

Znanstveno ime družine hroščev kresnic je Lampyridae in doslej je poznanih približno 2.000 različnih vrst. Razširjene so predvsem v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta, s svetlobo pa plenilcem sporočajo da niso užitne.

Letos smo v okolici Adlešičev precej zaskrbljeni saj leti relativno malo kresničk zaradi dolgotrajnega močnega spomladanskega deževja. Zagotovo so tako kot populacije drugih žuželk prizadete zaradi številnih negativnih človeških vplivov na okolje.

Se spomnite kako so bila včasih vetrobranska stekla naših avtomobilov po nočni vožnji polna žuželk? Sedaj tega skoraj ni več, nekatere populacije žuželk pa so resno ogrožene.

In kot pravi star pregovor: "O Kresi se dan prevesi," dnevi pa se zopet pričnejo krajšati.

Boris Grabrijan