''15 let sem bila žrtev nasilja, spolno je zlorabil tudi mojo hčerko''
##IMAGE-2219474##
Nasilje v družini je ena najbolj razširjenih kršitev pravic žensk po vsem svetu, a hkrati tudi ena najbolj skritih oblik. V Evropi naj bi bila vsaka šesta ženska žrtev nasilja v družini. Kot je znano, v času od 25. novembra do 10. decembra potekajo Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, ko se z različnimi akcijami še posebej opozarja na problem nasilja nad ženskami.
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z žensko - žrtvijo nasilja, ki seveda želi ostati anonimna. Zaupala nam je svojo žalostno zgodbo, v kateri je bila 15 let žrtev psihičnega nasilja, partner pa je spolno zlorabil tudi njeno hčerko iz prvega zakona. Razočarana je nad centrom za socialno delo in policijo, zelo pa je hvaležna Zavodu Emma Krško za vso pomoč.
Kako dolgo ste bili žrtev nasilja, preden ste poiskali prvo pomoč?
Žrtev nasilja sem bila 15 let.
Na koga ste se najprej obrnili?
Najprej sem se obrnila na domače, kmalu pa še na Center za socialno delo.
Kdo vas je spodbudil k temu, da poiščete pomoč in se umaknete nasilju?
Ko je preseglo vse meje, sem sama sprevidela, da se moram umakniti in poiskati pomoč. Imela sem skrite telefonske številke in naslove, kamor bi se lahko obrnila.
Kakšne obliko nasilja ste bili deležni?
Sama sem bila žrtev psihičnega nasilja, moje hčerko iz prvega zakona pa je partner spolno zlorabil.
Kako dolgo ste bili žrtev nasilja in kdo je nad vami vršil nasilje?
Partner, s katerim sem živela v zunaj zakonski skupnosti .
So bili žrtve nasilja v vaši družini tudi vaši otroci?
Kot sem že omenila, je bila moja hčerka iz prvega zakona spolno zlorabljena.
Zakaj niste prej poiskali ustrezne pomoči? Vas je bilo strah?
Ker sem v nasilju živela kot otrok in sem bila takšnega življenja vajena, vsakodnevnega življenja v strahu.
Kaj je po vašem mnenju pripeljalo do nasilja v vaši družini?
Partner je bil duševni bolnik, potreben zdravljenja, ki pa ga je odklanjal.
Ste se mogoče po tem, ko ste se umaknili od okolja, kjer ste bili žrtev nasilja vašega partnerja, vrnili v to okolje in bili ponovno žrtev nasilja?
Ko sem odšla od partnerja, se nisem več vrnila.
Si boste sedaj kot žrtev nasilja uredili življenje v drugi sredini? Se boste počutili varno? Imate podporo pri tem dejanju?
Kot žrtev nasilja se vsak dan trudim, da zaživim zdravo in polno življenje. Imam podporo mnogih in živim drugačno življenje, ki me vsak dan osrečuje.
Menite, da imajo žrtve nasilja v našem okolju (Posavju) dovolj podpore in so dovolj zaščitene s strani organizacij - vladnih in nevladnih?
Največ podpore in pomoči sem dobila od nevladnih organizacij. Vsakomur bi svetovala, da se naprej obrne na njih, ker ti nudijo takojšnjo varnost. Vladne organizacije se držijo preveč zakonov, ki ti lahko škodujejo. Moje zaupanje so zlorabili. Nimajo posluha in ukrepajo prepočasi.
Kako vam je pomagal Center za socialno delo? Ali so po vašem mnenju centri za socialno delo dovolj aktivni pri preprečevanju nasilja in predvsem pri pomoči žrtvam nasilja?
Center za socialno delo me je namestil v zavetišče, kjer sem bila nekaj mesecev. Varnost mi zunaj zavetišča ni bila zagotovljena, čeprav sem jo želela, saj sem vsak dan šla v službo, kjer bi me partner lahko pričakal. Dali so mi vedeti, da mi varnost lahko nudijo samo v zavetišču, zunaj pa sem se morala znajti sama.
Ste se zaupali tudi v službi?
V službi sem se zaupala in pomagali so mi tako, da sem lahko delovni čas usklajevala po svoje. Tako se ni vedelo, kdaj pridem delat in kdaj končam. Kljub temu me je partner našel in me skušal pregovoriti, da se vrnem k njemu. Poklicala sem policijo, ki so prišli pol ure po prijavi in nesramno povedali, da me 24 ur na dan ne morejo pazit. Do partnerja niso šli, da bi ga opozorili. Policija me je nagovarjala, da partnerja sprovociram, da mi kaj naredi in imajo potem razlog, da ga zaprejo. Moje življenje so vzeli kot ščit za svoj cilj. Ker sem bila dokaj prisebna, sem naredila tako, da sem zaščitila sebe in hčerko.
Največ podpore ste torej našli pri Zavodu Emma...
Po vrnitvi v svoj dom, sem poiskala pomoč pri nevladni organizaciji Zavod Emma, kjer so mi nudili varnost in takojšnjo pomoč za vse težave. Bili so dosegljivi 24 ur na dan, kadarkoli. Samo njim se lahko zahvalim, da danes živim in da na življenje gledam pozitivno. Vsak dan smo v stiku, če ne osebno, pa po telefonu.
Kaj je bilo najtežje, potem ko ste se nasilju že umaknili?
Sem na pol poti k zdravemu in uspešnemu življenju. Najtežje mi je bilo spremeniti odnos do sebe in odnos do hčerke. Vse, kar sem doživela, je za mano, ne oziram se nazaj, pokončno in z nasmehom gledam na življenje. Srečna sem, ker lahko živim. Upam, da bom nekoč lahko tudi sama pomagala proti nasilju. Iz srca hvala nevladni organizaciji Zavod Emma, ker so mi pomagali in mi še vedno.
