##IMAGE-2195283##

Država je objektivno odgovorna za smrt kaznjenca, ki je v petek v zavodu za prestajanje kazni na Dobu storil samomor, je za STA dejal odvetnik Franci Matoz. Po njegovem bi namreč država morala obsojencu zagotoviti varno prestajanje kazni. Kot je napovedal, bo proti državi vložil odškodninski zahtevek za več 10.000 evrov.

Po Matozovih podatkih je bil obsojenec izpostavljen nasilju znotraj zapora. "Država tega ni preprečila in to ga je pripeljalo do neke točke, ko je pač segel po svojem življenju," je dejal odvetnik. Meni, da je država za to objektivno odgovorna, zato bo vložil odškodninski zahtevek proti državi. Ta se bo po njegovih besedah gibal med 50.000 in 60.000 evrov.

Kot je znano, je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob v petek zvečer 26-letni obsojenec storil samomor. Obsojen je bil na štirimesečno zaporno kazen za protipraven odvzem prostosti, na leto in pol za povzročitev poškodb ter na leto in pol za poskus posilstva. Zapornik naj bi bil psihično nestabilen in naj bi si že pred tem dogodkom stregel po življenju.

Generalni direktor URSIKS Tomaž Smole je v ponedeljek imenoval tričlansko komisijo, sestavljeno iz delavcev generalnega urada, ki bo raziskala okoliščine smrti obsojenca v zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu. Kot je ob tem zapisal Smole, je zdravnica, ki je opravila ogled trupla, ocenila, da je vzrok samomora depresivni sindrom in odvisnost od heroina.

Zaradi nehumanega prestajanja zaporne kazni bo odškodnino od države zahtevalo okoli 400 zapornikov, je za STA povedal odvetnik Franci Matoz. Zahtevke bo čez približno teden dni začel pošiljati na državno pravobranilstvo, od sodišča pa bo tudi zahteval, da "odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši osebnostne pravice".

Matoz je pojasnil, da je se organiziralo okoli 340 obsojencev v zaporu na Dobu in ga zaprosilo, naj jih zastopa v uveljavljanju odškodnine zaradi "kršitve osebnostnih pravic - zaradi nehumanega prestajanja zaporne kazni". Zastopanje je sprejel, trenutno pa končuje z zbiranjem potrebne dokumentacije oz. podatkov o razmerah v zaporih.

Poudaril je, da je danes prejel več klicev tudi iz drugih zaporov, kjer so razmere podobne. Tako pričakuje, da bo skupno število zapornikov, ki bodo tožili državo, okoli 400. Kot je dejal, pa je komuniciranje z zaporniki zaradi zaporskih pravil nekoliko oteženo - pisemske pošiljke namreč potujejo malo počasneje, je pojasnil.

Po njegovih besedah bo šlo za odškodninske zahtevke v višini 5.000 evrov, v nekaterih primerih bodo lahko tudi nižji - odvisno od časa prestajanja kazni v določenih razmerah. Poudaril pa je, da gre v večini za primere, ko je v eni sobi nameščenih tudi po 15 ali več zapornikov.

Takšne bivalne razmere po njegovem ne omogočajo humanega prestajanja kazni. Kot je prepričan, gre za poseg v osebnostne pravice, v osebnost in intimnost posameznika. "Zaradi takih razmer pa prihaja tudi do nasilja, ki bi ga bil zavod dolžan preprečevati, pa ga ne more, ker so razmere neustrezne," je dejal Matoz.

Poudaril je, da osti ne uperja "proti paznikom ali proti upravi, ampak proti razmeram". Meni namreč, da oni ne morejo zagotoviti primernih razmer glede na to, da je na primer na Dobu trenutno na prestajanju kazni okoli 500 zapornikov, tudi zasedenost zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani pa je 130-odstotna.

V zaporih je poleg tega po njegovih besedah prisotna tudi narkomanija. Kot je poudaril, državi prav gotovo ni v interesu, da nekdo, ki je prišel na prestajanje kazni, v zaporu prične z uživanjem mamil. Tako se lahko zgodi, da pride na prostost oseba, ki nato stori še hujše kaznivo dejanje, kot je tisto, zaradi katerega je prišla v zapor, je opozoril.

Dejal je, da se pozablja tudi to, da v zaporih niso samo t.i. najhujši kriminalci, pač pa tudi takšni, ki so se v nekem trenutku znašli na socialnem dnu in so bili na zaporno kazen obsojeni zaradi kakšne tatvine.

Sicer pa se je je Matoz po njegovih besedah odločil, da bo glede na določilo 134. člena obligacijskega zakonika od sodišča zahteval, da "odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši osebnostne pravice". Zahteval bo, da se državi naloži primeren rok (na primer eno leto), da s kršitvami preneha in zagotovi razmere, ki bodo omogočale, da do kršitev ne bo prišlo.