Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Dolenjska dobrodelnost ima meje: ''Vnuka pa ne dam''


3. 12. 2009, 00.00
Posodobljeno
12:11
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

p123.jpg
Kaj bi v vrečo dedka Mraza vrgli znani Dolenjci?

##IMAGE-2188439##

Pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana Zorana Jankoviča je bila včeraj v stolnem mestu dražba predmetov znanih Slovenk in Slovencev. Dražbo je pripravilo Društvo za teorijo in kulturo hendikepa za neodvisno življenje hendikepiranih. Na dražbi so ponudili 25 predmetov, katerih izklicna cena se je gibala od 50 pa vse do do 5.000 evrov. Najnižjo izklicno ceno je imela kravata s podpisom nekdanjega predsednika Milana Kučana, najdražja pa je bila slika, ki jo je doniral (spomnimo se ga kot predsedniškega kandidata in tudi sicer) Jure Cekuta. Zlobneži (vedno se najdejo) pravijo, da je bila sicer namenjena na Finsko... Sicer pa je bil na dražbi tudi obesek, ki ga je Barbari Miklič Turk podarila žena nekdanjega generalnega sekretarja OZN Nana Annan. Licitirati je bilo mogoče za eno izmed unikatnih torbic Helene Blagne (smo prepričani, da se bodoča lastnica z njo ne bo kazala v javnosti, ampak za zbirko je pa zanimiva), pa za dres (opran) nogometaša Mileta Ačimoviča ter med drugim tudi za trzalico sedanjega prometnega ministra, s katero je posnel uspešnico H2O skupine Heavenix. Na kratko rečeno, vsak od darovalcev je poklonil predmet, ki mu veliko pomeni.

Ker med ljubljanskimi znanimi Slovenci ni bilo nobenega Dolenjca, smo se odločili, da jih pokličemo mi in vprašamo, kaj bi darovali oni, če bi že nanesla takšna priložnost. Dvajset smo jih imeli na spisku, priklicati nam jih je uspelo polovico. Nekateri so odsotni, nekateri pa prezaposleni (blagor jim, bodo rekli tisti, ki nimajo služb).

Prvega smo priklicali župana Mestne občine Novo mesto Alojza Muhiča, ki je povedal, da bi najverjetneje podaril sliko Janeza Kneza. Ta je nastala v času, ko je bil župan še direktor Dolenjskih pekarn, ki so med drugim organizirale tudi likovne kolonije. ''Kadar jo pogledam, se s simpatijo spomnim tistih časov,'' je rekel, nam pa se je zdelo, da je rekel ''tistih lepih časov.''

Na novomeški škofiji je msgr. Andrej Glavan uvodoma rekel, da tudi oni razmišljajo o podobni akciji, kar zadeva donacijo, ''pa ne bo problema, saj imam veliko predmetov, na katere sem navezan.''

Lojzeta Slaka nam ni uspelo dobiti, omenjamo pa ga zato, ker je Silvo Mesojedec povedal, da bi on poklonil video kaseto ansambla Lojzeta Slaka, ki mu jo je Lojze podaril za njegov 35. rojstni dan. Kdaj jo je nazadnje gledal, ni povedal, je pa zagotovil, da še deluje – kaseta namreč.

Tatjana Fink je navezana na knjige, ki jih je prebirala v osnovni in srednji šoli, in kakšno bi z veseljem podarila; prav tako tudi sliko.

Med bolj originalnimi je bil Matevž Novak, ki bi prispeval dirigentsko palico, s katero usmerja (ne tepe) člane Pihalnega orkestra Krka. ''Imam jih več, ampak vedno dirigiram z isto,'' je razložil.

Milena Kramar Zupan je že v genih dobrodelna zato je kar naštevala: ''Lahko bi dala kakšen kipec, na primer faraona, ki jih prinašam s potovanj po svetu, ali pa kakšen ročno izdelan babičin prtiček, ali pa sliko gradu Hmeljnik, ki tako lepo objema mojo rojstno vas Karteljevo ....''.

Igor Primc bi se odpovedal dresu, v katerem je dosegel kakšen odmeven rezultat. Ker je takšnih rezultatov veliko, bo lahko sodeloval na kar nekaj dražbah.

Tone Pavček pa je najprej potožil, da je malo bolehen, ampak ''kakšno flašo reforška bi zagotovo dal in tudi kakšno knjigo bi primaknil,'' je rekel in med nalezljivim smehom (bolezni navkljub) še dodal: ''Ampak vnuka, tega pa ne bi dal.''

Slovenski dobrotnik leta Jože Papež pa bi poklonil ladjico: ''Vojsko sem služil v mornarici in v prostem času sem jih kar nekaj izdelal in seveda razdal. Ena sama mi je ostala in z veseljem, čeprav mi je drag spomin, bi jo dal na dobrodelno dražbo.'' Priznajte, da se mu pozna, da je bil mornar, še dandanes dobro in varno pluje ...

Za konec smo prihranili Jasno Šinkovec. Poseben razlog imamo. Takole nam je v eni sapi povedala: ''Še kot študentka sem kupila sliko slikarja in novinarja Skubica, ki me pogosto vrača v tista leta in mi je res draga, ampak bi jo dala, ali pa mogoče preprogo, ki sem jo kupila v Maroku, ali pa kar oboje. Bom videla, ko bo prišel čas.'' Zdaj pride glavno: ''Čas bo prišel prihodnje leto, kajti Julije bomo pripravile dobrodelno dražbo.''

Časa za premišljevanje, kaj pokloniti, je torej dovolj. Ni pa vam treba samo čakati na prihodnje leto. Dobri ste lahko že danes in jutri in ne glede na to, ali ste bolj ali manj znani.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.