Pomoč ljudem v stiski je plemenito dejanje, ki ostane v srcih tistega, ki jo prejme, kot tistega, ki jo nudi. In ravno gasilci so tisti, ki jo največkrat nudijo, saj so pri naravnih in drugih nesrečah nepogrešljivi.

Humanost, sočutje, skrb za sočloveka in njegovo premoženje, ob težkih trenutkih lajšajo trpljenje prizadetih. Biti gasilec v prostovoljnem gasilskem društvu pa je v današnjem času še vedno premalo cenjeno.

V nedeljo, 11. maja 2017, je bila v cerkvi sv. Jakoba v Vavti vasi sveta maša za člane in članice Prostovoljnega gasilskega društva Vavta vas, v čast sv. Florjanu, ki je pri nas zelo čaščen ljudski svetnik, priprošnjik v sili, zavetnik proti požarom in v povodnjih.

Svečano bogoslužje, ki ga je daroval gospod župnik Tomaž Maras, je bilo še posebno slovesno, saj društvo v tem letu obeležuje 110 let svojega obstoja in delovanja. To je obdobje, ki ga posameznik nikoli ali pa zelo redko doživi, takšno obdobje pa lahko doživijo le društva, v katerih se tradicija prenaša iz roda v rod.

110 let dela gasilcev ne pomeni samo obstoj društva enajst desetletij, ampak pomeni sto deset let bogatega dela požrtvovalnih ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas vselej žrtvovati za vsakogar, ki je pomoči potreben. Ob klicu NA POMOČ se nemudoma odzovemo in že steče hitra in učinkovita akcija. Nevarnosti naravnih in civilizacijskih nesreč so prebivalce in oblasti že zelo zgodaj prisilile k organiziranim oblikam varstva pred njimi. Tako predstavljajo v današnjem času prav gasilci temelj sistema zaščite in reševanja. Skoraj je ni nesreče, pri kateri ne bi pomagali, pa naj bo to pri poplavi, potresu, požarih ali v prometu ter drugih tehničnih in delovnih nesrečah in še bi lahko naštevali. Ob intervencijah pri požarih, poplavah in mnogih drugih nesrečah pa gasilci vedno tvegamo svoja življenja. Ko se odzovemo klicu na pomoč, nemalokrat pozabimo, da smo doma pustili v strahu čakajoče naše najbližje, najdražje. Vsak klic na pomoč, ki nekomu pomeni rešitev, je na drugi strani strah, bojazen, trepet pred najhujšim. Vemo, da se lahko zgodi najhujše tudi nekomu, ki prihiti pomagati ob nesrečah.

Rad bi se zahvalil ne samo gasilcem, ampak tudi našim domačim in vsem, ki ste v trenutkih, ko smo gasilci na delu z nami, nas moralno podpirate in nam stojite ob strani. Iskrena hvala našemu gospodu župniku Tomažu Marasu, za darovano sveto mašo, gospodu županu Občine Straže Dušanu Krštincu, podžupan gospodu Alojzu Knaflju in vsem, ki nas podpirate ter nam stojite ob strani.

Josip Turk, eden pomembnejših vodij slovenskega gasilstva z začetka 20. stoletja, ki je gasilski poklic opisal z naslednjimi besedami: »Mi ne vprašamo, komu gori, ampak kje gori. To je naše geslo in v to vam kličem: Na pomoč!«