Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Bukova Gora- zapuščena kočevarska vas


30. 1. 2011, 00.00
Posodobljeno
10:58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_6475.jpg
Arhiv Lokalno.si
Izhodišče za obisk vseh treh Buchbergov
kuki_naslovna.jpg
Vinko Kukman
Foto: Vinko Kukman

Na tem portalu smo že predstavili kar nekaj nekdanjih kočevarskih vasi in zgodb na to temo. Poleg Kunča v osrčju Roga, pa malo bližjega Ribnika, slikovitih Ponikev izza Mirne gore, ruševin cerkve v Nemški Loki, vodnjakov v vasi Hrib, pa izvora imena Kurbine drage, danes predstavljamo Bukovo Goro.

Nekdanja kočevarska vas s tem imenom leži v bližini Koprivnika v kočevski občini. Tudi v tej vasi so do leta 1941 živeli Kočevarji, ki so na tem območju vztrajali polnih šest stoletij. Vas je bila razdeljena na tri dele in tako tudi poimenovana. Spodnja Bukova Gora (Unterbuchberg) je ob izselitvi premogla 15 hiš, Srednja Bukova Gora (Mitterbuchberg) je poleg cerkvice, posvečene apostolu Petru iz 17. stoletja, štela 9 hiš, Zgornja Bukova Gora (Oberbuchberg) pa je bila že pred drugo vojno, že pred letom 1920 izseljena.

Da je tu nekdaj bila kar velika vas, pričajo številne ruševine hiš, gospodarskih poslopij in vodnjakov. Skozi vas še vedno vodi dobro utrjena vaška pot, stara lipa nam kaže mesto, kjer so se včasih zbirali vaščani. Marsikatero zgodbo nam bi znala povedati. Gozd nezadržno zarašča nekdaj skrbno obdelano krajino in si jemlje nazaj tisto, kar so si s pridnim delom ustvarile generacije. V bližini ruševin še vztrajajo stoletje stara sadna drevesa in nas spominjajo na skrbnost tedanjih prebivalcev.

Kočevarji so bili v glavnem v vsem samozadostni. Sadno drevje še obrodi, s pridelkom se jeseni posladka številna divjad, ki se pase po še nezaraščenih košenicah. Najbrž tekne tudi kosmatincem, ki se potrudijo kar na drevo, o tem pričajo sledovi krempljev na lubju dreves. Po izselitvi Kočevarjev v obljubljeni Rajh, ki pa ga niso nikoli videli, je vas ostala prazna. Že leto pozneje je bila vas v Roški ofenzivi požgana in izropana, od takrat pa žalostno propada.

Lepo se je v teh zimskih mesecih sprehoditi skozi to nekdanje naselje. Ruševine so sedaj zaradi odpadlega listja še bolj vidne. Kakor da smo prišli v neki drugi svet. Tankočutnemu opazovalcu nikakor ne uidejo razne zanimive podrobnosti, ki so v tej divjini delo človeških rok. Tudi narava je v sedmih desetletjih dodala svoj prispevek. Tišino in spokojnost zmoti le glas ptic, ki so si za svoj dom izbrale bližino bivših človekovih bivališč. Spomladi se bodo vrnile v stara gnezda, Kočevarji pa več nikoli…

Obiščite tudi sami kdaj ta zanimivi kraj. Bukova Gora je dostopna iz treh smeri, orientiramo se lahko na izletniški karti Kočevsko v merilu 1:50000. Najbolj priporočljiv in najlepši dostop pa je iz ceste Dobliče- Bistrica- Brezovica. Parkiramo pri tabli z medvedom, ki stoji na meji med občinama Črnomelj in Kočevje. Po rahlo vzpenjajoči poti, ob kateri nas že pozdravljajo prvi znanilci pomladi, se sprehodimo skozi vse tri vasi. Prelep je tudi razgled v južno smer proti hrvaškemu Kleku, njihovi gori čarovnic…

Besedilo in fotografije Vinko Kukman


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.