FOTO: Deveti pohod Murnce-Telče


Zadnjo aprilsko soboto je bil tradicionalni pohod ob nemško–italijanski okupacijski meji. Na Murncah nad Šentjanžem, na mestu junaškega boja Milana Majcna in Jančija Mevžlja proti številni nemški sili, se je zbralo okrog 60 pohodnikov, ki se niso ustrašili neobetavne vremenske napovedi na 18 km dolgi poti do končnega cilja na Telčah nad Tržiščem. Pohodnike in izgnance so pozdravili predsednica KO DIS Šentjanž gospa Rezika Repovž, predsednik občinskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB gospod Maksimilijan Popelar in župan občine Sevnica gospod Srečko Ocvirk.
V Šentjanžu je pohodnike pri spomeniku Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju pozdravil predsednik krajevne skupnosti gospod Boštjan Krmelj, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Šentjanž.
Tudi v Hinjcah nad Krmeljem pri spomeniku 13 talcem so učenci osnovne šole Krmelj pripravili kulturni program, pozdravni nagovor pa sta imela predsednica krajevne skupnosti gospa Slavica Mirt in predsednik KO DIS Krmelj-Tržišče gospod Janez Repše.
Da pot do cilja ni bila predolga, so poskrbeli prijazni domačini, ki so s prigrizki in okrepčili v Šentjanžu, v Koluderju, v Hinjcah, na Vrhku in na Zgornjih Vodalah vsem dajali nove energije, pa tudi vreme se je usmililo, tako da so pohodniki prišli na cilj samo prepoteni in veseli, da so lahko obeležili pomembne dogodke naše polpretekle zgodovine.
Pohodnike so na cilju pozdravili predsednik krajevne skupnosti gospod Janez Kukec in učenci osnovne šole Tržišče s kulturnim programom.
Slavnostna govornica gospa Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, je poudarila vso tragiko časov 2. svetovne vojne, ko je bilo izgnanih 63.000 Slovencev in še 17.000 pobeglih pred izgonom, zato je sramota, da nekatere države dovoljujejo, da se ponovno pojavljajo fašistične in nacistične organizacije, da se poskuša ponarejati izide vojne, saj s tem žalijo umrle žrtve. Govornica je opozorila na dejstvo, da je poražena Nemčija plačala le 2 % priznane vojne škode, izrazila je ogorčenje, ker Državni zbor Republike Slovenije v septembru 2010 ni zmogel sprejeti zakona o izterjavi vojne škode.
Prepričana je, da miru na svetu ne bo, dokler strada več kot polovica človeštva, ker ni dela, ker ni solidarnosti, ker dobrine sveta niso pravično porazdeljene. Svet potrebuje gibanje za uveljavitev dela, za delo, ki naj bi dobilo čast in oblast!
Spomnila je tudi na pomemben dogodek ob 70. obletnici izgona Slovencev, ki bo 4. junija letos na dvorišču zbirnega taborišča za izgon Slovencev pri hlevih na gradu v Brestanici. Na tej prireditvi bo namreč župan nemškega mesta Rudolfstadt podelil Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 odličje za državljanski pogum. Zanimivo je, da so prav v tem nemškem mestu ustanovili tudi društvo za zbiranje podatkov o prisilnem delu v tem mestu med drugo svetovno vojno. »Izgnanci znamo ceniti življenje, združuje nas solidarnost in vse večja medsebojna pomoč. Združeni smo v skrbi za naše pravice, da ne bi nobeni vladi prihajalo na misel, da bi nam jih odvzeli, ampak naj nam zagotovijo tudi odškodnino za izgubljeno premoženje«. S temi besedami je slavnostna govornica jasno položila politikom, da je skrajni čas, da del zgodovine o izgonu Slovencev vendarle pride v zavest vsem, ki so doslej žal tudi zaradi odsotnosti poznavanja zgodovine povzročili dodatno trpljenje izgnancem, ker jim niso pravočasno priznali pravic.
Na prijateljskem druženju pohodnikov s še živimi izseljenci, teh je v Sloveniji samo še okrog 15.000, je bil poseben aplavz namenjen najstarejšemu pohodniku, ki je zmogel celotno pot čez drn in strn, že 90-letnemu Francu Bebru. Tudi sam je nato spregovoril nekaj besed, povedal je tudi vic, s katerim je nasmejal prav vse. Še posebej pa je padlo v oči, da za branje ne potrebuje očal, in tudi beseda mu teče gladko z jezika.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se