##IMAGE-2241594##

Na okrožnem sodišču v Krškem se je končalo že tretje ponovno sojenje Jožefi Stermecki iz Ljubljane, ki je pred leti na Bizeljskem do smrti zabodla svojega moža. Najprej so Stermeckijevi sodili za umor, kasneje za uboj na mah. Na prvem sojenju so ji prisodili  dve leti in pol zapora, v ponovljenem postopku je bila obsojena na dve leti.  Na tretjem sojenju pa so druga sodnica, nova porota in isti psihiatrični izvedenec obdolženo Jožefo Stermecki oprostili obtožb. Ugotovili so, da je bila vrsto let izpostavljena psihičnemu in fizičnemu nasilju svojega moža in se je v danem trenutku odzvala impulzivno. Izvedenec pa je dopustil možnost, da je bila - tudi zaradi možganske okvarjenosti - v času storitve dejanja neprištevna.

Zgodba sega v leto  2002, ko sta upokojena zakonca Stermecki iz Ljubljane kot že tolikokrat poprej prišla na rodno Bizeljsko, kjer sta si iz starega kozolca uredila vikend in tam obdelovala vinograd. Usodnega dne, 9. aprila, je mož Tone pretakal vino, žena pa je imela drugo delo. Zvečer je Jožefa kuhala šunko in jo z nožičem prebadala, da bi videla, če je že kuhana. Kot je kasneje pripovedovala Jožefa, je mož sedel za njenim hrbtom in jo  zmerjal, kar je počel vedno, kadar je bil pijan. To pa je bilo pogosto. Nato je stopil proti njej in jo udaril v trebuh. Hitro se je obrnila in Tone je padel po tleh. Jožefa je zdrvela k sosedi ter jokala in kričala: »Pomagajte, pokličite doktorja!«  Nato je sosedo prijela za roko in jo odpeljala k sebi domov, ne da bi povedala, kaj se je zgodilo. Na tleh je ležal Tone in bil videti mrtev. Zakaj je umrl, je soseda zvedela šele od dveh policistov, ki sta prišla na kraj dogodka. Sprva tudi policista nista opazila, da gre za nenavadno smrt, kasneje pa sta v predelu prsnega koša videla sledove krvi. Preiskava je pokazala, da je Jožefa z 12 centimetrskim nožičem zabodla moža naravnost v srce. Našli so tudi nož, ki ga je Jožefa še pred prihodom policije obrisala in spravila, a so bili na njem  sledovi krvi.

Obtožnica, spisana proti Stermeckijevi, je sprva govorila o umoru, kasneje je bila obsojena za uboj na mah. Sodišče je na prvem sojenju Jožefi prisodilo dve leti in pol zapora. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in v ponovnem sojenju je bila obsojena na dve leti zapora.  A tudi to sodbo je višje sodišče razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Predvsem naj bi bilo treba do konca razčistiti, pod kakšnim kotom je bil zaboden Stermecki in zlasti, v kakšnem psihičnem stanju je obdolženka storila zločin. Dokazovanje je namreč pokazalo, da je bila obdolženka vrsto let izpostavljena psihičnemu trpinčenju svojega moža. Povedala je, da se je možu, kadar je bil pijan, čisto strgalo in jo je zmerjal in pretepal, a o tem ni povedala nikomur, saj jo je bilo sram, da bi okrog hiše hodila policija.

Usodnega dne je bila tudi obdolžena pod vplivom alkohola in sodni izvedenec psihiatrične stroke Jože Jakopič je pojasnjeval, da gre pri njej za dva elementa, ki bistveno zmanjšujeta sposobnost obvladovanja in razumevanja: to je njena alkoholiziranost, klinični psiholog pa je  pri njej odkril še  možgansko prizadetost. Po oceni izvedenca je obdolženka ravnala instinktivno in ne gre za klasično  zoženo zavest, ki traja dalj časa in ima za posledico popolno amnezijo. Gre za nekakšen mejni primer oz. za kratkostično reakcijo, ki lahko pomeni le hipno zožanje zavesti, saj se Jožefa spominja vseh dogodkov prej in potem, le tega, da je zabodla moža, ne. Na koncu je izvedenec dopustil možnost, da se je obdolženkino stanje gibalo na meji od bistveno zmanjšane prištevnosti do neprištevnosti. Vsekakor pa je izključil možnost, da bi šlo za naklepni umor.

Zagovornik obdolžene Jožefe Stermecki, odvetnik Adam Molan, je dejal, da je obtoženka v celoti primer človeka, kakršnih je v Sloveniji veliko.  Dokazni postopek je pokazal, da so bili Stermeckijevi na videz običajna družina, za zaprtimi vrati pa se je dogajalo marsikaj. Pokojni Anton je bil dober mož in oče le do trenutka, ko ni posegel po alkoholu. Takrat pa se je povsem spremenil ter psihično in fizično trpinčil družino. Sin je mamo pogosto videl v modricah, hči pa se je zaradi očetovega nasilja že davno odselila od doma in sploh ni prihajala na obiske. Jožefa ni nikoli govorila okrog, da jo mož tepe, je pa sosedi potožila, da je Tone tak kot njegov brat Dominik, za katerega je bilo znano, da je veliko pil in bil nasilen. Šlo je torej še za eno v nizu slovenskih družin, ki jo je razjedal in uničil alkohol.

Podobno se je dogajalo tudi usodnega večera.  Kot pravi zagovornik, nihče ne more objektivno  odgovoriti, kako je potekal napad na pokojnega, dejstva pa govorijo o tem, da obdolžena ni vedela, kaj se dogaja. Možu, ki je obležal na tleh, je pod glavo celo položila blazino in prosila sosede, naj pokličejo zdravnika. Dejanje je bilo v celoti instinktivno, pravi zagovornik: »Če bi imela obdolžena v danem trenutku v roki kuhalnico, bi ga udarila s kuhalnico, če ne bi imela ničesar, bi ga pač odrinila z rokami. Splet nesrečnih naključij pa je bil, da je v roki pač držala nož in se je vse tako nesrečno izteklo.«

Sodni senat pod predsedstvom sodnice Marije Vrisk se  je strinjal z obrambo in Jožefo Stermecki oprostil obtožb. Senat meni, da je Stermeckijeva storila vse za ohranitev dostojanstva družine in o nasilju ni govorila drugim, čeprav je okrog hodila podpluta. Zato ni možno, da bi se odločila za umor moža. Da tudi ni šlo za uboj na mah, potrjujejo dokazi, da je bil udarec povzročen z majhno silo. Poleg tega se je pri izreku oprostilne sodbe senat oprl na mnenje sodnega izvedenca, ki je govoril o bistveno zmanjšani prištevnosti obdolžene, dopustil pa je možnost neprištevnosti.

Okrožni državni tožilec Jože Zevnik, ki  je predlagal dveletno zaporno kazen, se bo zoper oprostilno sodbo pritožil. Po njegovem mnenju bi morali zaslišati še enega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, kar je med sojenjem tudi predlagal, a je senat njegov predlog zavrnil. Poleg tega pa je tožilstvo prepričano, da pač ne moremo kar tako mimo dejstva, da je bil človek zaboden.