##IMAGE-2238604##

Leto dni mineva od t.i. zadeve Casiraghi. Kot je znano, je Stephen Casiraghi lani ugrabil mlado Primorko v času, ko bi pravzaprav moral biti na prestajanju zaporne kazni, ki mu jo je za nek drug prekršek dosodilo novomeško sodišče, pa mu odločbe o tem niso vročili. Takrat se je pojavljalo vprašanje, ali ni za to odgovorno tudi Okrožno sodišče Novo mesto.

Ministrstvo za pravosodje je lani prav na današnji dan v sporočilu za javnost ocenilo, da poročilo o službenem nadzoru nad delom sodnika novomeškega okrožnega sodišča Borisa Kodriča v primeru Casiraghi, ki ga je pripravil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar, ni dovolj izčrpno. Pravosodno ministrstvo se je sicer pridružilo Potočarjevemu mnenju, da bi morala sodna uprava predpisati podrobnejša navodila za postopek vročanja. V zadeve sodne uprave, za katere je pristojen predsednik sodišča, sodi odločanje in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti. "Glede na to, da predsednik Višjega sodišča v Ljubljani ocenjuje prakso, da vpisničarka opravlja postopke vročanja in ponovnega vročanja, kot pravilno, ker je tak način predviden v sodnem redu, je utemeljeno sklepati na pomanjkljivo in nepravočasno opravljanje zadev sodne uprave. Iz navedenega je mogoče sklepati tudi na pasivnost predsednika sodišča, ki je z opustitvijo nadzora in prenizko stopnjo aktivnosti neuspešno in nepravočasno (ne)izvajal dela, ki sodijo v področje sodne uprave," so takrat zapisali na ministrstvu.

Potočar je, kot smo takrat poročali, v službenem nadzoru nad delom novomeškega sodnika Kodriča ocenil, "da domneve o nepravilnem postopanju sodnika niso dokazane". Po njegovih navedbah ima Okrožno sodišče v Novem mestu postopek vročanja pravnomočnih sodb urejen tako, da sodnik izda le odredbo za vročitev, sam postopek vročanja in ponovnega vročanja (če prvo ni uspešno) pa samostojno opravlja vpisničarka. Tak postopek je sicer skladen z določbami sodnega reda, vendar zaradi njega sodnik ni bil seznanjen s tem, da večkratno vročanje ni bilo uspešno. Zato tudi ni mogel izdajati navodil o drugačnih načinih vročanja oz. o ukrepih iskanja obsojenca. Iz zapisnika o službenem nadzoru izhaja še, da je bil glavni problem vročanja v tem primeru, da sodišče ni vedelo, da je obsojenec v priporu.

Afere verjetno ne bi bilo, če bi bile vzpostavljene komunikacije med sodnimi in izvršilnimi organi. In od lanskega poletja računalniške povezave med njimi dejansko delujejo.

Na ministrstvu za pravosodje so torej pred letom dni menili, da je bil v primeru Casiraghi tudi takratni predsednik novomeškega Okrožnega sodišča Janez Smolej preveč pasiven in minister Lovro Šturm je celo pozival k njegovemu odstopu. Višje sodišče pa je ugotovilo, da temu ni tako in tudi ni ugodilo zahtevam po Smolejevi razrešitvi.

Janez Smolej je tako svoj mandat končal normalno in s prvim marcem odšel v pokoj. Že sredi januarja pa je položaj predsednice Okrožnega sodišča Novo mesto prevzela Milojka Gutman.

Casiraghija so lanskega septembra obsodili na skupno 20 let zaporne kazni.