Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Mačkovec 75 let pozneje; za svobodo so bile potrebne žrtve


Prispevek in slike podarja Jože Pečnik
11. 6. 2017, 16.50
Posodobljeno
12. 06. 2017 · 08:57
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

V torek, 6. junija 1942, se je v Mačkovcu, predmestju Novega mesta, zgodil napad partizanske enote Krškega odreda na kolono italijanskih vojakov, ki je tu počivala ob cesti. Preplah je bil temeljit. Italijani so se vrgli po tleh in kar niso mogli verjeti, da se jim to dogaja. Partizani niso imeli namen ubijati. Želeli so okupatorja opozoriti, da tu niso zaželeni.

Konec ni bil dober. Italijanski vojaki so zažgali spodnji del vasi. Letos sto let star domačin Viktor Miklič, partizan te enote, pravi, da so kasneje zbrali les za požgano ostrešje, vendar so ga domobranci porabili za bunker na robu vasi, v času, ko je bil on dvakrat v zaporu. Taki so bili časi! Težki, vendar v pričakovanem uporu zoper sovraga, saj je ta na današnji dan 1941 odpremil prvi vlakovni konvoj internirancev v taborišča Nemčije. Hitlerjevi hlapci so sledili njegovim besedam: «Naredite mi to deželo nemško!«

Proslavo so bogato obogatili učenci OŠ Center s svojo mentorico Jano Zorko. V sproščenem nastopu so recitirali, peli in pozdravljali svoje med gledalci in poslušalci. Pohvaliti je potrebno vse mlade pevce, recitatorje, harmonikarja in violinistko. Poslušalci smo začutili njihovo energijo prešernosti, ki se je čutila še tam na obrobju hiš, da so ljudje postali in prisluhnili.

Žal se proslave ni mogel zaradi poškodbe v hiši udeležiti že omenjeni Viktor. Hotel je spregovoriti vaščanom, jim povedati, da je bil boj partizanov veliko dejanje v naši zgodovini. Za našo današnjo svobodo so bile potrebne takratne žrtve.

Govornik Jože je povedal, da je bil boj spontan odpor mladih, deklet in fantov, in starejših mož, ki jih je okupator novačil v svojo vojsko in jih pošiljal v internacijo v prisilno delo. Porekli so si, da je bolje trpeti in umirati za lastno domovino, kot umirati za tujca. Njihovo spoznanje ni potrebovalo nikakršne ideologije komunistov, ki jih v tem času NOB ni bilo veliko. Od Slovenske do Nemške vasi le 34, kot je dejal govornik.

Nagovor predsednika KS Ločna-Mačkovec, Roberta Smrketa, je bil usmerjen v program dela in praznovanje 40. obletnice krajevne skupnosti, ki si je ta dan izbrala za praznik. V soboto se bodo zbrali na proslavi obnovljenega otroškega igrišča, ki naj bi ga v prihodnosti razdejali stroji na cestišču povezovalne tretje osi. Čutiti je bilo, da to od domačinov nikomur ni prav, ker pravijo, da je nesmiselno graditi cesto do ceste, most do mosta, na prostoru nekaj sto metrov. Deležen je bil podpore z aplavzom. Videlo se je, da so še mladi tu zaploskali.

Sodelovanje krajanov in vodstva KS Ločna-Mačkovec ter članov združenja borcev je vzgledno, kar je čutiti na podobnih prireditvah in akcijah. Oboji se zavedajo, da čakanje na nekoga drugega ne da veliko.

Pohvaliti je potrebno Kristino, Lilijano, Darko, Tomaža, Daneta in Željka, ki so pomagali pri izvedbi lepe krajevne spominske proslave v Mačkovcu-Novem mestu, kot tiste, ki so mislili na obdaritev učencev, obešanje zastave in venčka ter nageljnov, ozvočenje in postavitev praporov orgnanizacij.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.