##IMAGE-2110773##

''Pršu je, pršu sveti Martin,

on ga je krstil, jest ga bom pil.

Kume moj dragi, zdaj se napi,

dugo ga ne boš, zdaj se navži!''

Ta konec tedna je v znamenju Martinovega, tj. praznika, ko se mošt spremeni v vino. Martinovo so poznali že naši predniki, ki so se v tem času zahvaljevali za dobro letino, obhajali so tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajočo zimo, ob tem pa so pastirji imeli svoja obredna slavja. Martinovo so imenovali tudi ''jesenski pust''. Jutri goduje sv. Martin, ki sovpada z jesenskim časom, zahvalno nedeljo, ko se ljudje zahvalijo za kruh in vino, v Sloveniji pa smo svetnika neposredno povezali z 'vinskim praznikom'. Legenda o sv. Martinu namreč pravi, da je spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Posledično naj bi se okrog martinovega mošt spremenil v vino. Nekoliko kasnejša legenda o goseh pa govori o tem, kako so gosi izdale sv. Martina, ki se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. S to legendo so ljudje skušali razložiti upodobitve gosi, dodane podobam svetnika. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa se seveda pije vino.

Martinovanje je posebej slovesno v vinskih krajih, o preobrazbi mošta v vino pa poje tudi zgoraj navedena pesem, zapisana v Semiču. Poznamo še vrsto starih običajev iz teh krajev. Na Dolenjskem, v kostanjeviški okolici, so denimo zvečer pred Martinovam rekli: ''Nocoj nam bo nekdo ves mošt pokral; mošt bo pokral, vino pa pustil...''. Novo vino so slovesno krstili tudi v Beli krajini. ''Gospodar nagovori zbrane goste, nakar stoje izpijejo vino. Prej je bil mošt, od tega trenutka je vino. Tudi duhovnika na Martinje radi vabijo. 'Boste ga vi krstili', nato ga pijejo od soda do soda in mora od vsakega vina pokusiti...''.

Po stari veri so v tem času prihajali tudi duhovi prednikov, zato so jim na mizah puščali hrano in vino. Zapis o belokranjskem verovanju pravi: ''Ko gostje odidejo, puste na mizi v zidanici majoliko, napolnjeno z vinom in pa kozarec, da bi tudi verne duše v vicah bile deležne martinovanja, če bi se slučajno oglasile v zidanici.'' Na Dolenjskem je bil čas Martinovega povezan s kolinami, klali so govedi in obešali meso v dim. Je tudi čas, ko je bilo prave paše konec.

Martin prinese tudi nekaj lepih in toplih dni in te dneve imenujemo ''babje leto''. Ljudska izkušnja pa pravi, da takemu vremenu ne smemo zaupati:

''Za soncem svetega Martina

kaj kmalu pride sneg, zmrzlina.

In če te tudi dobro greje,

le tri dni babje leto šteje.''

Na območju Bele krajine, Posavja in Dolenjske se je v tem tednu zvrstilo že precejšnje število martinovanj, še več jih poteka danes in bodo tudi jutri. Od tradicionalnega martinovanja v Črnomlju, do zabav na Studencu in na Bizeljskem, pa nocoj še ob večjih nakupovalnih središčih v Novem mestu itd. Nekaj martinovanj predstavljamo tudi na linku Namig za premik.

Sicer pa ne pozabite na napovedi policistov, ki bodo ves konec tedna izvajali poostren nadzor prometa. In seveda predvsem preverjali psihofizično stanje voznikov.

(Vir: Kurent, Niko: Praznično leto Slovencev)