##IMAGE-2199632##

Minevata dve leti, odkar je v 87. letu starosti 29. junija umrl upokojeni ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, trebanjski rojak Alojzij Šuštar. Pokopan je bil na današnji dan v ljubljanski stolnici, danes pa bo ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran skupaj s člani stolnega kapitlja v stolnici zanj ob 18.30 daroval mašo.

Šuštar je postal leta 1980 četrti ljubljanski nadškof in tretji slovenski metropolit, pastirsko palico pa je ob upokojitvi leta 1997 predal nadškofu Francu Rodetu in do svoje smrti živel v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Šuštar je v 17 letih nadškofovske službe spremljal počasen prehod v demokracijo in si stalno prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Prizadeval si je, da bi bil božič dela prost dan, ter da bi v domovih za starejše, bolnišnicah in zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. Širina in odprtost za vse dobro sta bili značilnosti njegovega značaja, ki sta mu pomagali navezovati stike in graditi mostove med različnimi ljudmi in skupinami, so v Šuštarjevem življenjepisu ob njegovi smrti zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

V času Šuštarjeve škofovske službe je maja 1996 Slovenijo prvič obiskal nekdanji papež Janez Pavel II. Šuštar je bil tudi član različnih mednarodnih komisij, svetov in odborov, večkrat jih je tudi vodil. Med letoma 1971 in 1976 je bil tako stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc s sedežem v Švici. Leta 1977 pa se je po dolgoletnem bivanju v tujini vrnil v Slovenijo.

Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem. Po maturi v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, po končanem prvem letniku filozofskega študija na Teološki fakulteti pa so ga leta 1941 poslali v zavod Germanik v Rimu. Na papeški univerzi Gregoriani v Rimu je končal filozofske in teološke študije ter bil leta 1946 posvečen v duhovnika.

Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlatega častnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit "s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o 'slovenski stvari' v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države". Leta 1998 je postal tudi častni meščan mesta Ljubljana.

Na prvi spravni slovesnosti blizu grobišča pobitih domobrancev pod Krenom leta 1990 se je Šuštar s takratnim predsednikom republiškega predsedstva, bivšim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju.