Na dan mladosti obudili medvojne dogodke
Člani krajevne organizacije ZB Žabja vas ob tem, da neposredno obujajo poslanstvo svojega gibanja, redno skrbijo za telesno aktivnost in prijetno druženje. V maju so na nekdanji Dan mladosti obiskali spominska obeležja v zaselkih Dolenjskih toplic, se seznanili z borbeno potjo Levstikove brigade, srečanje pa so zaključili v nekdanjem mlinu v Gorenjih Sušicah.
V Podhosti so obiskali spomenik padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja in se poklonili 31 padlim in 23 umorjenim žrtvam fašističnega nasilja iz okoliških vasi. Na robu soteske Divjega potoka v Starih žagah so si ogledali kraj in spominsko obeležje sedeža ekonomata slovenskih centralnih vojnih partizanskih bolnic, ki je tu deloval od marca 1943 do maja 1945. leta. Na isti lokaciji jih je član Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Kočevskem rogu podrobno seznanil z delovanjem partizanskih delavnic od 1943 leta dalje, organiziranih v opuščenih kočevarskih mlinih in žagah. Manj znano je, da je na pokopališču v Kočevskih Poljanah grobišče in spomenik posvečen 219 padlim borcem VII. korpusa in partizanskih odredov, ki so padli v okolici Poljan ali umrli na poti v partizanske bolnice.
Na Malem Riglju so se ustavili pri hiši, kjer je bil 13.6.1943 ustanovljen Levstikov udarni bataljon. Borbene naloge Levstikovcev je podrobno orisala predsednica organizacije, po okrepčilu v ''domačem hramu'' na Velikem Riglju pa je skupino čakalo še presenečenje v nekdanjem mlinu v Gorenjih Sušicah.
Mlinska kolesa družine Janko z Gornjih Sušic so se vrtela tudi med vojno. Gospodar Ivan Janko, aktivist NOB, je nesebično pomagal partizanskemu gibanju s hrano, še posebno z moko. Sredi roške ofenzive je v mlinu skrival Gubčevca Kostjo Viranta - Sama, tedaj mladeniča pri 16 in pol letih. V spomin na ta dogodek je njegov sin Kostja, ljubiteljski slikar, podaril Ivanovim sorodnikom svoj akvarel mlina. Izmenjali so si vedenja o takratnem dogodku, čustveni so bili ti spomini.
Na Ivanov grob na lokalnem pokopališču je Kostja položil simbolne rdeče nageljne in tako je bil obujen spomin na medvojni čas, na partizana Samota in aktivista Žana.
