Arhiv Lokalno.si

Center za socialno delo Krško je včeraj pripravil regijsko delovno srečanje, na katerem je bil predstavljen koncept institucionalnega sodelovanja v skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini. Regijska koordinatorica za obravnavo nasilja Sonja Žugič in direktorica CSD Marjana Sečen sta ob socialnih delavkah povabili še predstavnike policije, šolstva, otroškega varstva, zdravstva in sodstva, ker Pravilnik o sodelovanju organov vse te institucije zavezuje k sodelovanju s centrom za socialno delo pri odkrivanju nasilja v družini za zaščito žrtev.

V Posavju s 79.210 tisoč prebivalci je bilo lani v okviru zaščite otrok in mladostnikov obravnavanih 234 otrok. Od teh zaradi zanemarjanja 61, zaradi suma o neustreznem ravnanju z otrokom 48, zaradi prijave suma kaznivega dejanja 42, zaradi psihičnega nasilja 55,  zaradi telesnega nasilja 17 in zaradi spolne zlorabe 11 otrok.

Centri za socialno delo so lani v postopkih presodili, da bo za 10 otrok bolje poskrbljeno v rejništvu. Za osem otrok pa je bilo zaradi njihove osebnostne in vedenjske motenosti skupaj s starši ugotovljeno, da jih je potrebno začasno namestiti v vzgojni zavod. V štirih primerih je CSD tak ukrep izrekel brez soglasja staršev.

V Krizni center za mladostnike, ki za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino deluje v Krškem, je bilo lani sprejetih 49 mladostnikov.

''Regija je po obravnavanih primerih nekje v slovenskem povprečju. Ker iz tega področja skoraj ni statistike, je težko bolj natančno ocenjevati,'' je povedala Sonja Žugič.

V Posavju je bilo lani 56 intervencij zaradi nasilja v družini. V obravnavi primerov je bilo izrečenih 21 prepovedi približevanja zaradi zaščite žrtve.

V zavetišču Pepcin dom je bilo nameščenih 22 žensk v starosti od 18 do 76 let in 10 njihovih otrok. Od tega so bile tri iz Sevnice, tri ženske z enim otrokom iz Brežic, iz Krškega pa se je pred nasiljem v zavetišče zateklo kar 11 žensk in 6 otrok. Na kriznem telefonu nevladne organizacije Emma, ki se ukvarja z nasiljem v družini in ima enoto v Krškem, so letos od 1.1. do 30.4.  zabeležili 550 klicev iz regije, je povedala Dževada Popaja.

''Zbrani podatki za regijo v letu dni, odkar velja Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ne povedo, če pri nas nasilje narašča. Morda ga s sodelovanjem policije, šole, zdravstva, tožilstva in nevladnih organizacij le odkrivamo v več primerih. Torej še ne moremo ocenjevati, ali nasilje narašča, ostaja na enakem nivoju ali pada. To se bo šele pokazalo, saj bo sedaj na podlagi novega zakona evidenca popolnejša,''  je dejala socialna delavka Marina Rabzelj, ki je predstavila statistiko.

''Zakon o preprečevanju nasilja v družini prvič tematiko obravnava kot družbeni fenomen in zato je tako pomemben. Na podlagi ocen, saj resnih raziskav ni, se z nasiljem srečujejo v vsaki peti družini v državi,'' je povedala  predstavnica zavoda Emma. 

Okrožna državna tožilka Barbara Jenkole-Žigante je opozorila, da je obveščanje institucij o zaznanem nasilju v družini moralna, za določene službe pa zakonska dolžnost. Če pride pretepena žrtev po zdravniško pomoč in hkrati prosi, da o njenem primeru ne obvesti policije, ker se boji še hujše grobosti nasilnega partnerja, mora zdravnik vseeno primer prijaviti. Tožilstvo ima v primeru, ko žrtev noče ali ne upa prijaviti nasilneža, težje delo. Jenkoletova  želi, da bi s konceptom medinstitucionalnega sodelovanja, ki je posledica novega Zakona o preprečevanju nasilja v družini, žrtve vendarle zbrale pogum in spregovorile. 

Pa ne le žrtve, tudi okolica naj ne odvrača pogledov od nasilja pri sosedih, češ to ni naš problem. ''Ko je zlorabljena deklica z rano na glavi zbežala od doma in pri sosedih prosila, naj pokličejo policijo, so jo sicer spustili k telefonskemu aparatu, a je morala poklicati sama, ker to pač ni njihova zadeva,'' je Jenkoletova navedla žalostni primer. Omenjene deklice ni hotela razumeti niti učiteljica, ki se ji je otrok o svojem trpljenju zaupal v spisu.

Nevmešavanje okolice, ko gre za nasilje v družini, ni vrlina, češ, ne bomo se vtikali v druge, temveč je sprevrženo, neetično dejanje. Nasilnež se zaradi nereagiranja okolice čuti močan in zaščiten, češ, pod svojo streho lahko delam, kar hočem.

''Toleranca otrok je zaradi ljubezni do staršev, do potrebe po njihovi ljubezni, tako močna, da zlepa ne bodo odkrito potožili o razmerah v družini. Hlepijo tudi do ljubezni tistega roditelja, ki jih zlorablja. Zato bodite vsi, ki delate z otroki, še posebej pozorni na vsak njihov vedenjski namig, s katerim nemo sporočajo svoje stiske. Ne ravnajmo se po načelu 'česar um ne ve, oči ne vidijo','' je svetovala tožilka Jenkoletova.

V šolah in vrtcih obstaja bojazen, da ne bi v katerem primeru prijave nasilja prišlo do prenagljene reakcije. V Posavju se še spominjajo primera izpred let, ko so v enem od vrtcev v občini Krško primer kožnega obolenja otroka, kar je bilo podobno podpludbam, obravnavali kot nasilje. Starši o stanju otroka predhodno namreč niso obvestili vzgojiteljic.

Ravnatelj Osnovne šole Leskovec pri Krškem Tone Bizjak je vprašanje stopnje tolerance šole do vzgoje otroka v družini postavil predvsem zato, ker to šolo obiskujejo romski otroci.

Šole bodo v septembru dobile pravilnik z opredeljenimi ukrepi in ravnanjem. Glede zapostavljanja otrok pri Romih pa tolerance ni več. Kar nekaj družin je že bilo v obravnavi in zanemarjeni otroci so šli v rejo k 'civilom'.