Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Sprehod na mrzel petek, zadnji šolski dan v koledarskem letu 2012, je ponudil marsikatero že znano (žalostno) podobo Novega mesta. Loka, priljubljeni kotiček ob reki Krki, je bila že v zgodnjih popoldanskih urah polna odpadkov, kamor spadajo različne embalaže živil ter plastenke in steklenice seveda. Ni šlo za posamezne odpadke, temveč za goro odpadkov raztresenih po bregovih Krke in zelenicah ob Planetu Tuš ter drugih stavbah v bližini. Podobno je bilo tudi na drugih “klasičnih lokacijah” v dolenjski prestolnici. Boste rekli, pa saj je to običajno, to je nekaj, kar se zgodi nekajkrat letno, na to se moramo enostavno navaditi. Razmišljate tako? Morda, vendar ne smemo splošno in preprosto gledati na tovrstno dogajanje. Je že res, da se gore odpadkov ne pojavljajo vsak dan, a dnevno lahko opazujemo polomljene koše, odtrgane in zažgane klopi, uničene prometne znake in tako naprej. Kup smeti, posledica pijančevanja pa je le pika na i vsega skupaj. Gre za dejanja, katerih namen je uničevati brez pravega razloga, po logiki, da na javni površini lahko počnemo, kar želimo. Kratko in jedrnato lahko temu pravimo vandalizem, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje takole:

vandalízem -zma m (ȋ) slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena.

Žal se je veliko meščanov sprijaznilo s situacijo. Ljudje vidijo, a gredo brez komentarja naprej. Ne zanima jih. Le kakšna starejša gospa ali gospod se ustavijo in zmajujejo z glavo. Policisti, oboroženi s pooblastili pa zadeve le preprosto opazujejo, kajti vedo, da pisanje kazni zaenkrat ne bo pomagalo. Namreč, določene skupine prebivalstva mislijo, da lahko na javnih površinah sproščajo svoje frustracije ter pri tem brez pomisleka uničujejo in razgrajajo. Tega ne počnejo doma, saj bi škodo morali poravnati sami, te v parkih in ulicah pa jim ni potrebno, saj se to na koncu sanira z javnim denarjem, morda pa se sploh ne. Nadaljnje, ni zavedanja, da je mesto “nam vsem dodeljeno”, kakor je za domovino dejal naš pesnik Oton Župančič. Pešpoti, parki in druge rekreativne površine so prostor meščanov, tistih, ki sprehajajo pse, tistih, ki se sproščajo na svežem zraku ali tistih, ki uživajo v romantičnih pogledih. Klopi so namenjene ljudem, da na njih sedijo in koši so za to, da v njih pridno mečemo odpadke. Ne smemo dopustiti, da nam nekdo ukrade te dobrine ter preprečuje polno in kakovostno življenje v mestu, ki zajema tako ustvarjanje kot prosti čas ob zelenih površinah. Ne sme nam biti vseeno, ljudje moramo o tem brezkompromisno govoriti, se jeziti ter upati, da se kaj spremeni na bolje.

Izvajalci

Ob vsem tem se nam zastavlja vprašanje, kdo izvaja tovrstne reči? Zgoraj je bilo navedenih več dejanj, ki pa imajo različne “običajne” storilce. Hujša dejanja, kamor uvrščamo uničevanje in sežiganje klopi, izruvanje košev, poškodovanje dreves ter ostala škoda na javni opremi, so v domeni nekaterih ekstremističnih posameznikov, ki se združujejo v skupine za lažje izvrševanje načrtovanega. To so predvsem ciganske, albanske ter tudi skupine skrajnih polov slovenske družbe. K temu prištejmo še mlajše odvisnike, torej ljudi, ki izhajajo iz poraznih družinskih razmer in so del izmečkov družbe. To so predvsem mladi ljudje brez pravega nadzora, stari nekje od 16. let naprej. Omenjena dejanja pa ne moremo pripisati brezdomcem, saj za njimi ponavadi ostajajo le smeti, obseg njihovih kraj na javnih krajih je razmeroma majhen. Velika količina odvrženih odpadkov ostaja še za eno posebno kategorijo ljudi. V prvi vrsti je to večinsko neproblematična mladina, ki po opazovanjih ne povzroča zgoraj opisanih dejanj, z namenom povzročiti škodo. Produkti slednje so večinoma le kupi raztresenih smeti, posledica skupinskega pijančevanja. Naj poudarimo, da se ne gre za to, ali ti ljudje pijejo alkoholne pijače, to je stvar posameznika, rezultat družinskih in družbenih vrednot, ampak gre za to, da se takih “svinjakov” enostavno ne sme puščati v mestu. Tako ogledalo je sramotno in potrebno je delati v smeri zmanjševanja opisanih dejanj.

Arhiv Lokalno.si

Kakorkoli stvari povzamemo, nam je jasno, da moramo iskati rešitve, ki v določeni meri obstajajo, a je zato potrebna volja. Pristojni, torej Mestna občina Novo mesto, v takih situacijah delujejo kot gasilci. Sanirajo škodo in gredo dalje. Njihov način delovanja se kaže tudi pri komunikaciji z javnostjo, kjer pri vandalskih dejanjih ponavadi razlagajo takole:

Moramo poudariti, da smo bili temu že večkrat priča in tudi tokrat smo ukrepali; uredili smo razdejanje in o vandalizmu obvestili pristojne službe. Žal je tako, da je vandalizem, ne le na Marofu, pač pa tudi drugod, del življenja v mestu.

Rešitve

Vsekakor je to del življenja v mestu, ki mu moramo reči NE. Kriminalna dejanja moramo preprečevati na različne načine. Za zmanjšanje vandalizma v zelenih oazah Novega mesta je projekt ZA Novo mesto že nekaj časa nazaj predlagal postavitev fizičnih ovir (zapornic) pred Marofom, Ragovim logom in gozdom Portoval. S tem bi onemogočili dostop vozil v notranjost območij, saj se ravno z njimi običajno pripeljejo skupine osredotočene na uničevanje in razgrajanje. Žal predlog še ni naletel na plodna tla. Druga stvar je popolnitev javne razsvetljave, kajti z večjo koncentracijo svetil z javnih mest “preganjamo” problematične osebe, ki najraje delujejo predvsem v temnih predelih. To se npr. kaže na Loki, kjer se občasno zbirajo na pasu od Župančičevega sprehajališča mimo igrišč, kjer javne razsvetljave ni (gre za odsek med Ž. sprehajališčem in servisnim objektom ob igriščih – povsod drugje so luči). Še ena od možnosti pa je večji nadzor mestnih redarjev, ki imajo z novo zakonodajo več pristojnosti in bi lahko delali obhode čez določene predele ter tako pri nekaterih vzbujali vtis, da se stvari nadzorujejo in, da so lahko kaznovani. Velja razmisliti tudi o drugačnem načinu postavljanja košev in klopi. Te so vse prepogosto polomljene, med tem, ko so koši sedaj že tradicionalno odtrgani in razmetani po okolici. Koše bi lahko po novem betonirali ter tako otežili poskus izruvanja, klopi pa bi lahko dodatno zaščitili s premazi in vijačenjem.

Arhiv Lokalno.si

Vrnimo se sedaj k mladinskemu popivanju v mestu. To ni dober zgled, pa ne le zaradi smeti, temveč tudi zaradi drugih dejavnikov. Občina menda razmišlja o ukrepu prepovedi popivanja na javnih mestih z zagroženo globo. Stvar se sicer sliši vzpodbudna, vendar se zastavlja vprašanje učinkovitosti tovrstnega ukrepa. Bodimo realni, ne bomo spremenili kulture pitja. Ne bodo pomagale zloženke ali druge aktivnosti, gre za zakoreninjeno stvar, del družbe, ki se teoretično lahko spremeni skozi generacije. Obstaja občutek, da bo prepoved popivanja le premaknila mladino z enega območja na drugega ter povzročila možnosti maščevanja. Saj veste, ko je človek mlad, se mu upornost proti oblasti zdi nekaj najboljšega. Zato je treba take ukrepe dobro premisliti ter pretehtati še dodatne možnosti. Morda ne bi bilo narobe razmisliti o vzpostavitvi ene do dve lokaciji, ki bi jih opremili z veliko koši, na mestu bi omogočili živo glasbo ter na ta način podobne aktivnosti preprečili v parkih in sprehajališčih, ob bližini cerkva, kjer je to zares neprimerno. Verjetno to ne bi bilo v skladu z zakonodajo, vendar verjemite, da je to mnogo boljša opcija od vrste drugih. Šele po tem bi bilo dejansko smiselno uvesti prepoved popivanja na ostalih javnih površinah.

POVEZANA VSEBINA – APEL: ZA Novo mesto poziva Novomeščane in ostale, naj v teh prazničnih dneh ne uporabljajo močnih in hrupnih petard, od katerih ni nobenega učinka, nastane le pok, ki straši in ogroža ljudi ter živali!

Za konec, ne glede na vse, projekt ZA Novo mesto se bo vselej aktivno boril proti vandalizmu ter proti drugim negativnim procesom. Dejanja že sedaj fotografsko dokumentiramo, v prihodnje pa bo tega še več. O tem bomo obveščali na spletni strani, Twitterju in Facebooku. Na podlagi izkušenj bomo predlagali nove ukrepe ter jih posredovali pristojnim. Razmišljamo tudi o novih samostojnih “akcijah”, s katerimi bi lahko zmanjšali raven vandalizma. Gre se za Novo mesto, ki naj bo prijazno, lepo in varno mesto. Na nas vseh je, da z iniciativo o tem govorimo ter seveda obveščamo javnost. Zaznane negativne stvari ter morebitne fotografije lahko posredujete na info@zanovomesto.si.

P.S. Mimogrede, v soboto sta bila na Marofu cela vsega skupaj dva koša za smeti. Ostali so polomljeni in razmetani po travniku, enako velja za smeti. Tokrat so jo sicer nekoliko manj skupili kostanji, so jo pa zato prejšnjič toliko bolj.

Vabljeni na spletno stran (tudi za sodelovanje) projekta, kjer lahko preberete vrsto zanimivih prispevkov povezanih z Novim mestom. Med drugim lahko berete:

•Kako se bomo infrastrukturno razvijali? – Pregled investicijskega dela proračuna Mestne občine Novo mesto ter razlaga projektov - http://zanovomesto.si/2012/12

•Ta prekleta dvorana Portoval – Povzetek celotne zgodbe z mnenjem ter napovedi za prihodnost

•Razpadla obnovljena fasada novomeškega sodišča – Mestna packa in malomarnost odgovornih

•Fotoutrinki nastajajočega Notola 2 – Čudovita večerna reportaža gradbišča novega obrata novomeške Krke, vrednega kar 200 mil. €

Našteti in še obilica drugih zanimivih prispevkov je dostopna na spletni strani ZA Novo mesto. Vabljeni!