##IMAGE-2573697##

Turistično društvo Suha krajina bo letos že drugič pripravilo ocenjevanje vin samorodnih trt, med katerimi je vsem zagotovo najbolj znana šmarnica. Če mislite, da je pri tem ''nekaj narobe'', se motite. Šmarnica je sicer res prepovedana, a za domačo rabo prepoved ne velja, nam zagotavljajo Suhokranjci. Jo je pa treba spoštovati tudi zato, ker je dobesedno rešila naše vinogradništvo. Tam nekje okoli leta 1880 se je, vrag si ga vedi od kod, pojavila požrešna trtna uš in kazalo je, da bo navček zapel eni najbolj priljubljenih rastlin. In tedaj se je pojavila šmarnica, ali šmarjak, nekateri pa so trti celo pravili pankrt slovenskih trt, ker niso vedeli, od kod je in so mislili, da je pač rasla kot raste plevel. Pa ni tako, prišla je iz Amerike, pa še nekaj ''sorodnikov'' je pripeljala s seboj. In vsi so bili odporni tako na škodljivce kot na vreme, in še danes so.

Vlado Kostevc, ki je sicer direktor žužemberške občinske uprave in predsednik TD Suha krajina, je tudi ljubiteljski vinogradnik in se je spomnil takšnega ocenjevanja. ''Veste, vse skupaj je bolj za šalo. Nikakor se nočemo niti se ne moremo primerjati s tistimi pravimi vinogradniki. V primerjavi z njimi nimamo nobenega dela. Je pa tudi res, da se stvari tudi pri šmarnici spreminjajo, da je v njej malo alkohola in naša želja je, da bi (za potrebe domačega turizma) pridelali nekaj vina, ki bi ga prodajali kot turistični spominek,'' pravi Vlado Kostevc.

Glede tistega, da se šmarnica pije kot sok, ko pa te zagrabi, si najprej en dan povsem nor, naslednji dan pa imaš grozljivega mačka, pa je Vlado spomnil na besede dolgoletnega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter patologa dr. Janeza Milčinskega, ki je na podlagi analiz odločno zanikal, da bi bilo v šmarnici več metanola kot v drugih tako imenovanih žlahtnih sortah. Kar pa zadeva pijančevanje in pijance, pa meni, da gre za socialno okolje, ki mu omenjeni pripadajo. Po njegovih besedah bi noreli in razbijali tudi v primeru, da bi se vseskozi nalivali z najbolj cenjenimi vini. 

Vsi, ki boste svoje samorodne izdelke jutri (v nedeljo) ob 18. uri prinesli v oceno (tam bo čisto prava komisija) v gostilno Zupančič v Žužemberku, morate vedeti, da mora biti pijača v steklenici, na njej pa ime pridelovalca, sorta ali domače poimenovanje vina, posebnosti (na primer: sladko), vinska gora in kraj ter seveda letnik. Ocenjevanje bo 1. aprila, rezultati pa bodo razglašeni na prireditvi ob 1. maju na Frati.

Vlado Kostevc nam je ob koncu še ponosno povedal, da so tudi ''samorodni'' vinarji vse boljši kletarji in to podkrepil z lanskim podatkom, ko sta bila med 18 vzorci izločena samo dva.

Iz zapisanega lahko povzamemo to, kar mnogi že dolgo vemo. Vino ni noro! Torej je vse jasno.