Mala olimska fara, ki šteje le dobrih 500 duš, se je na praznik Marije Vnebovzete razveselila množice vernikov, ki so od blizu in daleč prišli počastit našo nebeško Mater in priprošnjico pri Bogu. Že pri vhodu v vas je romarje pozdravil nov , velik pano s sliko samostana in cerkve, na katerem je tudi pomenljiv napis: Bog blagoslovi tvojo pot in tvoj odhod, ko greš od tod.

Slovesna sv. maša se je začela s procesijo po vasi Olimje z Najsvetejšim in kipom Marije Spremljevalke. Pri treh kapelicah smo se ustavili in prisluhnili Božji besedi, prošnjam za vse potrebe in bili deležni blagoslova. Ob skoraj tisoč glavi množici romarjev so v procesiji sodelovale različne skupine: godba na pihala iz Svetine pri Celju, čebelarji, zeliščarji, člani medžupnijske Karitas, otroci s košaricami cvetja, folklorna skupina Košuta iz Poljčan in domači pevski zbor.

Sv. mašo je ob sodelovanju domačih patrov in duhovnikov iz sosednjih župnij daroval nadškof v pokoju, dr. Marjan Turnšek. Romarjem je zatrdil, da Marija ni doma le v nebesih, ampak je prisotna tudi med nami. Kjer je namreč njen Sin, tam je tudi njegova mati. Pustimo ji, da se nas dotakne. Odprimo ji svoja srca, zahvalimo se ji za mnoge uslišane prošnje, izročimo ji v varstvo svoje drage sorodnike, prijatelje, dobrotnike. Ne bo nas razočarala. Marija je bila v svojem življenju velika romarica, je še zatrdil nadškof. Skupaj z Jezusom, ki ga je nosila pod srcem je odšla obiskat Elizabeto,Bila je živa monštranca, ki je v sebi nosila Odrešenika. Z njim je romala v Betlehem, potem bežala v Egipt in se z njim vrnila v Nazaret. Bog želi, da živimo kot je živela ona, zato smo se danes v letu usmiljenja, podali na romarsko pot, da se z njo srečamo in preko nje iščemo Boga. Naša in njena romarska pot pelje v nebesa. Po Marijinem zgledu sprejmimo življenje kot velik dar od Boga. Odprimo se delovanju Sv. Duha in mi sami in naši najdražji bodo po njegovem delovanju izbrali pot svetosti. Nikoli ne pozabimo, da je Marija Mati usmiljenja in da vsakega od nas vabi na življenjsko romarsko poti, ki se bo končala v večni slavi.

Ker je bila olimska cerkev premajhna za tolikšno število romarjev, smo na dvorišču samostana namestili ekran, na katerem je bilo moč spremljati sv. mašo.

Po maši je bilo za vse romarje lepo poskrbljeno. Olimske gospodinje so napekle sladkih dobrot, gospodarji pa so pogostili vernike z domačim vinom.

Slovesni dan smo zaključili z večerno sv. mašo z ljudskim petjem.