##IMAGE-2208656##

Preiskava disciplinske komisije v primeru domnevnega nepravilnega ravnanja z zaporniki v zaporu na Dobu je bila končana v začetku leta in vsi postopki so bili ustavljeni, je povedal direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole. Kot je pojasnil, so pazniki na Dobu tako oproščeni vseh obtožb.

Po prepričanju Smoleta je zadeva "povsem po nepotrebnem dobila velike medijske razsežnosti". Pojasnil je, da je bila na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) poleg interne preiskave v zaporu na Dobu sprožena dodatna preiskava. Formirana je bila tudi disciplinska komisija, v katero so bili vključeni delavci iz drugih zavodov, da bi se izognili neobjektivnosti, je povedal.

Disciplinski postopki so po njegovih besedah končani in v vseh primerih ustavljeni, razen v enem, ker je šlo za upokojitev. V nobenem primeru ni bilo dokazano, da bi storili očitano disciplinsko kršitev, je zatrdil. Hkrati je bilo ugotovljeno, da izvajanje preverjanja uporabe prisilnih sredstev in spremljanje izrednih dogodkov v zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu delujeta ustrezno.

Smole je povedal, da so se vsi postopki začeli po službeni dolžnosti - ne uprava ne vodstvo zavoda po njegovih besedah nista nikogar obtožila. Ob tem je spomnil na opcijski protokol h konvenciji proti mučenj in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, iz katerega sklepa, da "proti obsojencem tudi v primeru krivih obtožb ne moremo ukrepati in ne smemo".

Kot je povedal, je bilo v medijih tudi zaslediti, da zaposleni in sindikat oporekajo postopkom. Zatrdil je, da je bila tako interna preiskava kot disciplinski postopki in preiskava s strani generalnega urada "zakoniti, potrebni in pravilni". Poleg tega so bili pristojni v primerih, kjer je obstajal sum storitve kaznivega dejanja, po njegovem dolžni posredovati informacije policiji, "sicer bi sami storili kaznivo dejanje in disciplinski prekršek".

Po besedah Smoleta tudi ne drži, da bi se razmere v zaporu poslabšale in da je vse več pritožb. Število pritožb v zaporu na Dobu, tudi v zvezi z ravnanjem zaposlenih, se je zmanjšalo, je zatrdil in dodal, da so se odnosi med zaposlenimi in obsojenci izboljšali.

Kot je povedal, so prizadeti s podporo sindikata javno izrazili protest. Glede na težke razmere, v katerih delajo, to Smole sprejema z razumevanjem, sicer pa je odziv sindikata ocenil kot pretiran.

Direktor zapora na Dobu Jože Podržaj je ob tem izrazil zadovoljstvo nad epilogom preiskav na vseh nivojih. Ta po njegovem dokazuje, da se vodstvo trudi in da nič ne ostane pod preprogo. To je po njegovih besedah tudi potrditev, da je velika večina zahtevnih nalog na Dobu opravljena strokovno, korektno in zakonito. Spomnil je, da so bili postopki sproženi zoper 11 paznikov, policiji pa jih je bilo naznanjenih 12.

Tudi v letu 2008 se nadaljuje trend naraščanja povprečnega števila zaprtih oseb, ki je doseglo številko 1364, je na predstavitvi letnega poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij poudaril njen direktor Tomaž Smole. Opozoril je zlasti na prezasedenost zaprtih delov zavodov moške populacije ter na pomanjkanje paznikov in vzgojnih delavcev.

Med ključnimi dogodki v lanskem letu je Smole izpostavil sprejetje novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Opozoril je, da so glede na okoliščine, v katerih je bila pripravljena in sprejeta, s precejšnjimi težavami zagotovili izpolnjevanje novih zahtev. Leto 2008 je po njegovih besedah zaznamoval tudi prehod v nov plačni sistem ter velika pričakovanja in razočaranje tam, kjer se ta pričakovanja niso uresničila.

Kapacitete zaporov v Sloveniji so po Smoletovo 1096 oseb. Stanje je po njegovih besedah zaskrbljujoče zlasti v zaprtem režimu; v zaporih na Dobu in v Ljubljani se tako bližajo 200-odstotni zasedenosti. To po njegovo povzroča tudi stiske in konflikte med zaposlenimi. Če se izvzame ženski zapor na Igu, odprte oddelke in prevzgojni dom v Radečah, pa je zasedenost slovenskih zaporov skoraj 150-odstotna, je povedal.

Najbolj prezasedena sta torej zapora na Dobu in v Ljubljana, pri čemer iz leta v leto narašča zlasti število zapornikov na Dobu, kjer prestajajo kazen zapora storilci najhujših kaznivih dejanj, je povedal. Dodal je, da je trenutno njihova prioriteta obnova tega zapora.

V letu 2008 sta se sicer zgodila dva bega iz zaprtih delov zavodov, od tega eden iz pripora. Po teh dogodkih je uprava sprejela "določene ukrepe, da se to ne bi ponovilo in se tudi ni". Število tovrstnih izrednih dogodkov se po njegovih besedah sicer zmanjšuje, sta pa dva pobega znotraj povprečja zadnjih 10 let.

Število preprečenih poskusov pobega in odkritih priprav na pobege je po Smoletovo ostalo na enaki ravni, opažajo pa več poskusov napadov in napadov na osebje. Zmanjšalo sta se število ugotovljenih konfliktov med zaprtimi osebami, pa tudi droge je bilo manj kot leto poprej. Rahlo pa je narasla uporaba prisilnih sredstev, kar pa je skladno z rastjo števila zaprtih oseb, je pojasnil.

Izpostavil je tudi odpovedi spremstva na sodišča - to se po njegovih besedah med drugim dogaja zaradi pomanjkanja ustreznega števila pazniškega osebja, v manjšem obsegu pa tudi zaradi poznega vabljenja na obravnave. Kot je dodal, so bili sicer sprejeti nekateri ukrepi, ki so število odpovedi sredstev zmanjšali.