Po 20 letih namesto za orožje z grenkim priokusom prijeli za metle

Pošiljam vam tekst in slikovno gradivo, povezano z dogodki na Prilipah. O teži spopada in rezultatih je mogoče dobiti najboljše podatke v knjigi Janeza Švajncera, ki je nastala na osnovi zapisov pripadnikov takoj po končani »vojni« in niso rezultat okvar spomina. Tudi materiali iz Srbije so dokaj zgovorni. Obstaja pa tudi vrsta video posnetkov pri TV Beograd in na spletnem portalu Youtube. Nacionalna TV jih je kar pospravila pod Krakovski gozd cca 15 km stran.
Pripadniki voda 110. Jod smo letos doživeli neprijetno presenečenje, ko je bil spomenik na Prilipah zaraščen in poln smeti. Na neurejenost sem opozoril župana in poklicno podžupanjo že s slikovnim materialom na dan državnega praznika.
Vsekakor je prav, da širša skupnost spozna tudi to plat medalje, ki je boleča za vse, ki smo se dolga leta usposabljali, v spopadu dali svoje življenje na kocko in doživljamo ignoranco oblastnih struktur. Tu pa je tudi povezava do kopije Naš glas iz oktobra 1996, kjer so zapisali nekatere misli ob odkritju spominskega obeležja.
V spomin...
Pripadniki voda iz 110. Jurišnega odreda iz Brežic so po ukazu 25. Območnega štaba TO zavzeli položaje na barikadi na Prilipah.
2. julija 1991 so se soočili s prodiranjem enote JLA, in sicer ene oklepne čete, oborožene s takrat najmodernejšimi tanki M 84 ter oklepno mehanizirano četo, ki je imela nalogo prebiti vse barikade ter rešiti enoto, ujeto v spopad v Krakovskem gozdu. Resnost naloge potrjuje tudi letalska podpora, ki so jo imeli. Letala Jastreb so nemudoma delovala po barikadi ter v smeri položajev enot TO.
Nedvomno je, da je bila to najmočnejša enota JLA, ki je bila ob prodoru v Slovenijo zaustavljena.
Vod TO je štel le 24 pripadnikov ter prostovoljca-civila, ki je z radijsko postajo vzdrževal zvezo z nadrejenim poveljstvom.
Naloga je bila uspešno opravljena in kolona zaustavljena ter s tem enota v Krakovskem gozdu v brezizhodnem položaju. Še v letu 1991 so štirje pripadniki voda prejeli visoka odlikovanja.
Enota ni imela ne ranjenih in ne mrtvih. Skupil jo je le civil, nek očinski funkcionar, ki je na »varni razdalji« opazoval dogajanje, vendar očitno ni računal, da imajo težki mitraljezi, s katerimi so delovali iz oklepnikov po enoti TO, daljši domet.
Občina Brežice je ob spoznanju pomembnosti tega dogodka, ki je bistveno vplival na dogodke na drugih bojiščih in naredil vstopna vrata skozi ta del Slovenije zaprta za JLA, v letu 1996 postavila spominsko obeležje zraven mesta, kjer je eksplodiral zadeti tank M 84. Takrat so bili prisotni najvišji oficirji slovenske vojske ter občinsko vodstvo in del enote s poveljstvom.
Veterani iz te enote se srečujejo vsaki dve leti, da se ponovno preštejejo, obudijo spomine in tudi kritično ugotovijo, če so se njihova pričakovanja uresničila.
Dvajsetletnica, ki jo posebej svečano proslavljamo širom po Sloveniji ob prisotnosti političnih veljakov, ki ne pozabljajo omenjati svojih zaslug, le redko vrže v medije tiste pripadnike, ki so z ognjem delovali po sovražni JLA ter izpostavili svoja življenja.
Pripadnike 110. Jod je na Prilipah čakalo neprijetno presenečenje. Spomenik je bil zaraščen s plevelom, metle ni videl že dolgo. Tako kot so se znašli v letu 1991 so tudi tokrat prijeli namesto orožja za metlo, strgala, nožke in očistili spomenik z neposredno okolico, da so se potem lahko zbrali ob njemu na dostojno čistem prostoru, kjer so s prižiganjem sveč ter minuto molka počastili spomin na tri pripadnike enote, ki jim je bolezen izčrpala življenjsko energijo. Minuta molka je bila namenjena tudi padlim vojakom, ki jih je vojaški stroj JLA porinil v spodad in so izgubili najbolj dragoceno- življenje.
Druženje ob ribniku na Prilipah z grenkim občutkom, da je nekaj krepko narobe v družbenih vrednotah, ni preprečilo zbranim, da ne bi obujali spominov vse do večera. Med pogovori pa je večkrat izbruhnilo na dan vprašanje: ZAKAJ
Mar je bilo takratno žrtvovanje in tveganje vredno takšnega odnosa?
Ali je takšno ravnanje posledica dejstva, da v enoti ni bilo nobenega politično zvenečega imena?
Je družbe sram, ker je najmanjša enota zadržala največjo ognjeno moč brez karierno visokih častnikov?
Ali je veteranstvo le kulisa, ki jo država potrebuje, da politična elita ustvarja novo zgodovino in ponovno izbira ter ustvarja zaslužne?
So bile besede poveljujočega hrabrega voda ob odkritju spominskega obeležja v letu 1996 preroške, da bodo mediji in politika ustvarjali nove zaslužne?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se