Prva ocena vaje NEK 2008
Včeraj ob 23. uri se je zaključila štabno poveljniška vaja Nek 2008, ki se je začela v ponedeljek zjutraj. Danes je poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite Miran Bogataj na novinarski konferenci podal prvo grobo oceno vaje, popolna analiza, ki bo predmet razprave na vladi, pa bo nared komaj decembra.
Kot smo poročali, so na popolnem simulatorju v krški nuklearki insinuirali stopnjevanje izrednih dogodkov kot okvar na primarnem krogu elektrarne, ki pomenijo najvišjo stopnjo ogroženosti prebivalstva. Tega je bilo potrebno evakuirati v radijusu 10 kilometrov okrog objekta. Po prvi Bogatajevi oceni so vse potrebne službe, torej 17 s 400 udeleženci v sistemu poveljevanja in izvajanja nalog, ravnali glede na okoliščine odgovorno. V jedrskih nesrečah se namreč nevarnost stopnjuje in ni potrebno v izredno kratkem času, na primer v eni uri, preseliti ljudi, je pa izredno pomembno pravočasno izdajati navodila službam za ravnanje in nadaljnjo pripravljenost ter skrbeti za informiranje prebivalstva na prizadetem območju in širše. Vaja je pokazala, kje so potrebne poenostavitve v komuniciranju in kje dodatne sile za varovanje premoženja in živine na opustelem prizadetem območju. Ta opažanja bodo osnova za morebitno izpopolnitev načrtov zaščite in reševanja ob jedrskih nesrečah. Naslednja vaja naj bi bila zopet čez tri leta.
Vodja inženiringa v nuklearki Darko Krajnc je novinarjem v simulatorju, ki je replika komandne sobe in eden redkih v svetu, razložil, da v krški nuklearki zaradi različnega koncepta elektrarne ni možna nesreča, kakršna je bila v Černobilu v 80-tih letih prejšnjega stoletja. V Krškem predstavlja potencialno nevarnost, demonstrirano v skrajnih oblikah, ki v resnici skoraj niso možne, celovita odpoved hlajenja reaktorske sredice, kar pomeni taljenje in puščanje radioaktivnega materiala.
Čeprav se vaja ni odvijala na terenu, torej se ukrepi niso izvajali med prebivalstvom, je bilo to z zloženkami v poštnih nabiralnikih obveščeno o poteh evakuacije in ostalem potrebnem samozaščitnem obnašanju. Dr. Igor Kotnik iz ministrstva za zdravje pa je za naš portal povedal, kako bi potekala v primeru jedrske nesreče zdravstvena služba v Posavju. Paciente iz brežiške bolnišnice bi preselili v celjsko in novomeško, zdravstveni domovi pa bi ostali v funkciji nudenja nujne medicinske pomoči.
Miran Bogataj je v okoliščinah vsakršnih naravnih in jedrskih nesreč poudaril neprecenljiv pomen sredstev javnega obveščanja, da ljudje dobijo pravilne usmeritve za svoje ravnanje in da se ne ustvarja panike. Pomen medijev se je izkazal ob veliki terenski vaji Nek 2002, ko so nekateri prebivalci Zagreba pri poslušanju slovenskih radijskih postaj preslišali opozorilo, da gre vendarle samo za vajo in začeli bežati iz mesta.
Igor Kotnik o zdravstveni oskrbi v Posavju ob jedrski nesreči
