##IMAGE-4023379##

Le kaj privede človeka, da stori to obupno dejanje, skregano z vsemi normami našega življenja? Vzroki so različni, najpogosteje je to zadnji klic nekoga za pomoč. Ker ne najde izhoda iz situacije, ki je po njegovem mnenju nerešljiva, a tega ni nihče opazil.

Večkrat je to razočaranje nad družbo, v kateri živi, in se mu zdi, da ga prisiljuje v nekaj, za kar nima nobene volje in želi živeti po pravilih, ki bi si jih postavil sam. Ne smemo izključiti niti alkohola, ko so možgani že toliko prepojeni z njim in človek niti ne ve, kaj dela.

Največkrat pa je povod za samomor depresija, trpljenje ob težki bolezni, izguba partnerja, izguba službe, razočaranje nad prijatelji, ki so ga samo izkoriščali in v takem lažnem svetu noče več živeti. Obupani ljudje se počutijo tudi nekoristni ter v breme domačim, češ, si bodo vsi oddahnili, če jih ne bo več.

Včasih pa hočejo samo opozoriti nase in na svojo stisko, ko nihče ne vidi, kako trpijo, in nikakor ne najdejo rešitve in pomoči. Pravzaprav nočejo umreti, in izberejo način samomora, pri katerem so prepričani, da jih bodo lahko in pravi čas rešili in bo dobil pričakovano pomoč. Toda želje so eno, stvarnost drugo.

Vse to so ugotovitve strokovnjakov, ki že leta preučujejo, kaj pripelje nekoga in kaj je pravzaprav vzrok samomora, kako delujejo naši možgani in kako bi jih pravočasno rešili in spoznali opozorilne znake.

Na nas vseh ostalih, njihovih znancih, prijateljih in družinah pa je, da bi morali najprej opaziti, da se nekaj dogaja. Videli bi, da se začnejo izogibati družbe, ostajajo doma, vedno so globoko zamišljeni ali pa nenehno govorijo o smrti, o samomorih. So zadirčni, slabe volje, včasih niti ne odgovarjajo. Takega človeka moramo prepričati, da je življenje kljub vsem težkim dogodkom vredno živeti, saj nam je bilo podarjeno samo eno. Vredno je živeti in mogoče videti odraščati vnuke, s samomorom pa celotno družino pahnemo v trpljenje in jim naložimo težke krute stvari, ki jih ne bomo nikdar pozabili in namesto da bi se veselili, nam odvzame še to stvar, ki naj bi bila osnova našega življenja.

Seveda nas ne bo poslušal, ima svoje prepričanje, zato je najboljše, ko opazimo prve opozorilne znake, da ga poskušamo prepričati, da gre na posvet k strokovnjaku, ki mu bo na strokoven način pokazal pot do rešitve, ga prepričal, da je vredno živeti in da se da vse rešiti.

V nekaterih verstvih, kot recimo v krščanstvu, je samomor velik greh, čeprav v Bibliji o tem ne piše ničesar. Ker pa je življenje dar od boga, je seveda to hud greh. Prav tako tudi v judovstvu, s tem se zanika Božja vsemogočnost. Samomor je dovoljen samo, če stojijo pred izbiro med smrtjo in izdajo vere. V islamu samomor ni dovoljen, je znak nevere, edino ekstremisti – teroristi se tega ne držijo. Na Japonskem pa obstaja samomor harakiri, to je za obrambo časti.

Slovenija na žalost spada na vrh seznama, kar se tiče samomorov, in to na vzhodu države. Sicer pa je samomor na svetu na 20. mestu po smrtnosti.

Nekaj bo treba storiti, da se to zmanjša oziroma popolnoma zaustavi, kajti življenje je res samo eno, ki nam je bilo podarjeno, druge priložnosti ni več.

10. september je svetovni dan preprečevanja samomorov, poskušajmo pravočasno razbrati opozorilne znake za pomoč in vsako rešeno življenje bo uspeh.