Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V okviru projekta Preventivni mozaik Posavje je v MC Krško v četrtek, 10.3.2016, potekala okrogla miza na temo Starševski odtujitveni sindrom, ki so jo sooblikovali strokovni delavci s področij socialnega dela, sodstva, vzgoje in izobraževanja, policije, mladinskih dejavnosti in družinske terapije. Srečanja sta se udeležila tudi dva namestnika varuha človekovih pravic.

V posavskem prostoru strokovni delavci različnih področij vse pogosteje opažajo, da so v ločitvenih oz. razveznih postopkih otroci žrtve čustvenih zlorab zaradi nerazrešenega odnosa med staršema. Za izhodišče v razpravo je Matej Zaplotnik, predstavnik svetovalnega centra MIT, predstavil teoretični okvir starševskega odtujitvenega sindroma in odtujevalne strategije staršev. Pri odtujitvenem sindromu se eden izmed otrok postavi na stran enega izmed staršev (pogosteje matere) in zavrača stike z drugim staršem (običajno očetom).

Damijan Ganc, zakonski in družinski terapevt ter avtor knjige Izzivi očetovstva po ločitvi, je predstavil raziskave odtujitvenega sindroma s posebnim poudarkom na negativnih posledicah za razvoj otroka, ki je žrtev odtujitve enega izmed staršev. Raziskave so pokazale, da se po ločitvi najbolje razvijajo otroci, ki imajo redne in predvidljive stike z obema staršema, otroci, ki zgubijo stike z enim izmed staršev, pa kasneje v življenju občutijo boleče posledice.

Strokovna delavka CSD Krško, Sonja Žugič, koordinatorka za področje nasilja v regiji pa je predstavila izkušnje socialnih delavk pri delu z družinami, kjer prihaja do starševskega odtujitvenega sindroma. Po predstavitvah se je odprla kakovostna in zanimiva razprava, v kateri je bilo izpostavljenih kar nekaj pomembnih vidikov: vprašanje nedorečene zakonodaje, preslabo poznavanje problematike ter potreba po nadaljnjih usposabljanjih, izpostavljena so bila vprašanja o še bolj kakovostnem sodelovanju med inštitucijami in potreba strokovnih delavcev različnih področij po supervizijski podpori pri spremljanju prizadetih članov družin.

Projekt je sofinanciran iz strani Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014.