Trebanjski veterani: Za spomine pozno, za zgodovino zgodaj
Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Trebnje je v sodelovanju s Policijsko veteranskim združenjem "Sever" Dolenjske in Bele krajine v torek, 3. decembra, organiziralo okroglo mizo z delovnim naslovom ''Delovanje in sodelovanje organov za notranje zadeve v letu 1991 na območju Temeniške in Mirenske doline (na območju bivše občine Trebnje)''.
Kot je uvodoma povedal sklicatelj, predsednik ZVVS Trebnje, Miro Resnik, je bil namen okrogle mize, da bi v razpravi odstranili še nekatere tančice skrivnosti, ki zastirajo pogled na medvojne dogodke in jih namerava veteransko združenje kot celoto zbrati ter zapisati v nastajajočem zborniku. Trebanjsko veteransko združenje namreč že kar nekaj časa snuje obsežnejši zbornik, ki naj bi zajel dogodke na Medvedjeku, v Ciganski dolini, na Lanšprežu, na Dobu, kakor tudi nekatere manj znane dogodke (na primer zajetje oficirjev JLA, ki so imeli posebne naloge), toda za osamosvojitev zelo pomembna dogajanja. Za identifikacijo in videnje dogodkov pa so nesporno nujne razprave, kot je bila na okrogli mizi.
Delovanje miličnikov, ki so takrat delovali v PM Trebnje in njenem oddelku v Mokronogu, ter so bili po strokovni plati vezani na upravo v Novem mestu, je celovito opisal in predstavil Borut Likar, tedanji načelnik UNZ. Večina aktivnosti, ki jih je vodila takratna milica ter kriminalisti na širšem trebanjskem območju, so sicer znane in v glavnih črtah tudi zapisane v več knjigah. Tako takratni načelnik in sedanji predsednik Združenja Sever kot tudi drugi udeleženci pa so bili mnenja, da bi bilo treba v zborniku dodati predvsem tako imenovano osebno noto, kar morda manjka v drugih zapisih.
Na okrogli mizi se je zbralo kar precej nekdanjih miličnikov, tudi rezervnih, ki so bili aktivni na tem območju in sleherni ima svojo zgodbo ter svoje videnje in spomine na dogajanje.
Moderator na okrogli mizi je bil veteran Polde Pungerčar, ki je skušal med drugim iz prisotnih izvabiti čim več podatkov, ki bi pomagali pri nadaljevanju snovanja in zapisovanja podatkov v nastajajoči zbornik. Žal v sicer skoraj dvourni razpravi ni bilo mogoče v podrobnosti osvetliti dogajanj po vseh segmentih in nalogah tedanje milice in drugih organov: kot je na primer urejanje prometa, spremljanje gibanja kolone oklepnikov ali posameznih oficirjev JLA z zlobnimi nameni, natančno opisati delovanje postaje milice in oddelka, delovanje kriminalistov, ki so bili prezaposleni …
Za pisanje spominov, tako je bilo slišati v razpravi, je že kar malo pozno – za pisanje zgodovine pa še malo zgodaj … Kot je poudaril podpisani avtor teh vrstic, obenem urednik zbornika, bo dela s pogovori, intervjuji ter zbiranjem podatkov do izida zbornika še zelo, zelo veliko.
V zbiranje podatkov in opisovanje so se vključili tudi trebanjski osnovnošolci iz zgodovinskega krožka, z mentorico Natašo Hribar na čelu. Njihov namen je dvojni: pomagati pri zbiranju podatkov in samostojno oblikovati raziskovalno nalogo, s katero se bodo vključili v republiški natečaj.
Sodelujoči so bili ob zaključku soglasni, da je bila takšna razprava nujno potrebna, ker bo samo tako mogoče v zbornik vnesti enakopravno vse komponente: vojaško, policijsko (delovanje milice oz. ONZ) in seveda civilno organizacijsko strukturo. Brez ene izmed njih pa pogled na zgodovino ne bi bil celovit.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
