V Kočevskem Rogu spominska slovesnost
##IMAGE-2232563##
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu bo danes obletna spominska slovesnost z mašo, ki jo bo ob somaševanju vodil novomeški škof Andrej Glavan. Sledil bo spominski spored, v katerem bo osrednji govornik urednik revije Zaveza Justin Stanovnik. Ta poudarja, da so poboji ob koncu druge svetovne vojne zločin nad celotnim narodom.
Publicist in urednik glasila Zaveza Justin Stanovnik je za STA dejal, da se v Kočevskem Rogu s poboji pred 63 leti ni zgodil zločin nad nekaj posamezniki, temveč nad celotnim narodom. Prepričan je, da Kočevski Rog v slovenski zavesti še nima prave vloge oz. jo sploh nima. "Moral bi imeti vlogo, primerno zločinu nad narodom," je pojasnil in dodal, da bi morali "uvideti moralne energije, ki izhajajo iz 14 tisoč ljudi, ki so bili tam pobiti".
Urednik Zaveze je prepričan, da so se Slovenci, ki so bili pomorjeni v Kočevskem Rogu, med drugo svetovno vojno (1941-1945) uprli boljševizmu. "Slovenski boljševiki in njihovi zavezniki so pod jurisdikcijo treh osnovnih zločinov, ki jih je postavilo mednarodno sodstvo. To so zločini zoper mir, vojni zločini in zločini zoper človečnost," je zatrdil Justin Stanovnik.
Meni, da so boljševiki naredili tri velika teroristična dejanja nad slovenskim narodom. "Katoličane so zatrli s pobojem domobrancev ter zapiranjem uglednih posameznikov in duhovnikov, liberalce z Nagodetovim procesom, komuniste v svojih vrstah pa z Golim otokom," je poudaril. Dodal je še, da je revolucija pomenila izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije.
Po mnenju urednika Zaveze, glasila društva Nove slovenske zaveze (NSZ), je začela država šele v zadnjih letih odkrivati prikrita množična grobišča. "Vendar tega država ne počne z vso primerno voljo," je poudaril in dodal, da "se država v celoti še ni jasno odločila, kako bo to stvar uredila". Prepričan je, da je ureditev Kočevskega roga "še vedno nekaj zasilnega, saj odločilne in zavestne volje države ni videti".
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Janez Stanovnik je za STA dejal, da "smo mi borci najodločneje obsodili povojna pobijanja, saj menimo, da je to nečloveško". Prepričan je, da kot predsednik zveze borcev nima s Kočevskim rogom nič, saj "to niso napravili partizani, ampak je bilo vse to narejeno v okviru takrat mednarodno priznane jugoslovanske vojske". Dodal je še, da je bilo to dejanje državnega terorizma.
Med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so se pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega Roga.
Kot je lansko poletje za mariborski časnik Večer dejal zgodovinar in vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80 tisoč Slovencev, po končani vojni pa kar 14 tisoč. Ferenc je dodal, da se to ni moglo zgoditi brez vednosti takratnih najvišjih jugoslovanski političnih in vojaških voditeljev. "Ne smemo si zatiskati oči. Bilo je sistematično odstranjevanje nasprotnikov," je opozoril.
