Arhiv Lokalno.si

Dober teden pred Božičem so prišli po že v naprej dogovorjenem datumu učenci 1. in 2. razreda tukajšnje osnovne šole z dvema gospema učiteljicama v našo dvorano, da bi v medsebojnem sodelovanju ustvarjali božične okraske. Tudi nas iz doma se je kar nekaj odzvalo na povabilo naše gospe Irene in sredi dopoldneva smo pričeli z delom.

Začeli smo iz filca izrezovati zvezdice male in malo večje rdeče barve, zraven smo seveda za podlago izrezali še zelene lističe, nato jih je z lepljenjem zložili po tri skupaj in na vrhu dodali še „zlato“ kroglico. Lep okrasek. Otroci so zasedli svoja mesta med nami in budno opazovali, kako nam gre delo od rok. Med naju z gospo Liziko je prisedel fantek, ki je bil najprej malo zadržan, a po nekaj minutnem ogovarjanju je postal kar lepo zgovoren. „Blaž mi je ime“, se je predstavil in po kratkem času smo postali menda najbolj zgovorna družbica. Seveda tudi pridna, saj nam je šlo delo kot po tekočem traku. Blaž se je hitro vključil v delo, kakor tudi nekateri drugi njegovi sošolci. No, te zvezdice so tako druge skupine privezovale z zlato vrvico na vatirane kroglice velike kot jabolko in okrasek je bil gotov in lep. Skupaj smo ga obesili na novoletno smrečico, kakor tudi vse ostale, ki smo jih naredili kasneje.

Kar prehitro je minil čas, tega našega druženja ob delu in razgovoru in že smo se morali ločiti. Lepo prijazno urico smo preživeli v družbi teh malih „učenjakov“, ki pa bodo čez leto lahko postali veliki učenjaki in se bodo morda takrat spomnili na to naše lepo predbožično srečanje, na naše skupno delo in bodo rekli: „O, kako nam je bilo tisto predbožično dopoldne lepo.“ 

                                                                                                 Marija Kozmus 

                                                                                      stanovalka doma upokojencev