Arhiv Lokalno.si

Minulo soboto so pri Selakovih na Vrhu pri Pahi 16 v idiličnem okolju Grčevja praznovali zlato poroko. Na prelepi jasi pri idiličnem gradu Otočec sta ponovno po 50 letih dahnila "da" Marija Selak, roj. Mirtek, dne 11. 8. 1933, in Jože Selak, roj. 6. 3. 1928. Eno uro kasneje pa sta prstana izmenjala še v cerkvi sv. Petra v Šentpetru. Zlata poroka se je odvijala nato v gostilni Štefka na Otočcu, kjer sta oba po obilnem kosilu še kako mladostno zaplesala ob zvokih treh harmonik in ramplačev. Eno od harmonik je napenjala tudi njihova 14-letna vnukinja Lucija.

Civilno poroko je 11. junija 1960 pred pričami Perovega Franca, očeta Blažič Antona, opravil Vidrih Žan, v Šentpetru, na takratnem krajevnem uradu, cerkveno pa župnik iz Bele cerkve v šentpeterski cerkvi. Prstane sta takrat dobila tako, da so dali predelati prstane maminih staršev. Praznovanje je bilo pri obeh starših, najprej pri Selakovih, potem pa še pri Mirtkovih.

Preberite še ...

· Kulinarika

Triki, s pomočjo katerih bo potica vedno uspela

Darila, ki jih je takrat dobila mama, so bili dve skodelici za čaj in dva krožnika, oče pa je dobil liter in par kozarcev. Njuna prva hiška je bila na Popotnicah, narejena je bila iz lesa, dobila pa sta jo v najem. Imela je le vežo in eno sobo. Ta lesena hiška stoji še danes. Kljub skromnim začetkom sta s pridnostjo ustvarila topel dom in kmalu se je družina začela večati. Leta 1961 se jima je rodila hči Marija (5. 3. 1961), nato Jožica (9. 3. 1964) in še sinova Jože (2. 3. 1968) in Franc (12. 2. 1971). Ali sta tako dobro računala ali pa jima je slučajno uspelo, prvi trije otroci so se jima rodili vsi v začetku marca, le zadnji je prišel na svet februarja. Ker ima tudi zlatoporočenec rojstni dan marca, imajo takrat večje skupno praznovanje, kjer se zbere vsa družina, z vnuki in pravnuki.

Po devetih letih življenja v majhni leseni hiški, je napočil čas selitve na Paho in hkrati tudi neizmerno veselje, da bodo končno na svojem. Bilo je pozimi, na martinovo nedeljo. Otroci so tisti dan na Popotnicah čakali na peči, da sta starša preselila stvari. Družbo jim je delal le maček. Najmlajši Franc je štel 9 mesecev in ga je iz Popotnic na Vrh pri Pahi prinesla najstarejša sestra Marija. Trdo delo za preživetje in kruh se je nadaljevalo in počasi je kmetija rastla. Tudi otroci so se tako ali drugače dokopali do poklicev. Oče je na Otočcu sprejel službo zunanjega delavca, ob popoldnevih pa nadaljeval s sodarstvom. Ko sta bila sinova dovolj velika, sta mu pri tem tudi pomagala; držala obroče, krivila doge. Mama pa je ostala doma s štirimi otroki. Delala je po njivah, v hlevu, hodila po "tabrhih" in seveda vestno skrbela za svoje otroke.

Kljub trdemu delu in težkim časom so si s skupnimi močmi in ob pomoči drug drugemu, ustvariti idilično kmetijo na Vrhu pri Pahi, kjer je ostal eden od sinov in si tu ustvaril družino. Ostali pa so si tudi uredili svoja domovanja in skupen "rezultat" so vnuki Marjanca (31), Renata (26), Sandi (22), Aljaž (16), Rok (15), Lucija (14), Jakob (5) in Martin (21mesecev). Sledijo pa jih še pravniki, Živa (4 leta), Anej Simon (1 leto ) in Matevž (18 mesecev).

Veselega praznovanja so se udeležili prav vsi in delali družbo zlatoporočencema do poznega mraka.

Galerija

Arhiv Lokalno.si