Arhiv Lokalno.si

Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič je sinoči obiskal Krajevno skupnost (KS) Bučna vas in se sestal s člani sveta KS. Gostitelji so se zbrali že uro pred napovedanim srečanjem in bili zelo odločni. »Zahtevali bomo, da se izpolnijo naše zahteve, ki smo jih izrekli že leta 1985. Vztrajamo, da se romsko naselje Brezje ne širi, zahtevamo, da se zahodna obvoznica umesti med Potočno vas in Brezje, kar je tudi že stara zahteva krajanov. Zadovoljni nismo s komunalnim prispevkom, kajti naše parcele so tik ob romskem naselju in niso enakovredne s parcelami na drugih lokacijah,« je povzel zahteve krajanov Jože Redek.

Pojasnil je še, da je bil zazidalni načrt izpred skoraj četrt stoletja vsiljen ljudem, obljubljeno jim je bilo, da se bodo Romi socializirali, a danes so razmere samo še slabše. Redek je še opozoril, da v mnogih hišah živijo samo še stari ljudje, kajti mladi si svoj dom iščejo in poiščejo čim bolj stran od romskih naselij.

Uvodoma je Alojzij Muhič povedal, da gre za enega najbolj perečih problemov v MONM, in poudaril, da širitev romskih naselij na Dolenjskem ne bo več. »Tisto, kar je zajeto v občinskem prostorskem načrtu (OPN), naj bi bila dokončna rešitev. Edina uspešna pot pa je po mojem mnenju ta, da romske družine razselimo med ostale ljudi. Treba je kupiti dvosobna stanovanja in mlade romske družine preseliti v ta stanovanja, hkrati pa ponuditi vsaj enemu članu družine zaposlitev. Gre za stanovanja v blokih, s tem da bi bila v enem bloku samo ena romska družina.«

Župan se je o tem pogovarjal tudi na ustreznih državnih institucijah in za zdaj še nima nikakršnih zagotovil, da bi država ta projekt finančno podprla, kajti občina ga s svojim proračunom zagotovo ne more. Potrebovali bi namreč približno 50 stanovanj. Muhič upa, da se bodo z ministrstvom za obrambo uspeli dogovoriti vsaj za nekaj stanovanj in tako »rešili« vsaj neka romskih družin. Ministrstvo ima namreč v Novem mestu še vedno 26 stanovanj, ki so prazna, in če jih bo občina dobila vsaj polovico, jih bo del namenila romskim družinam, pod pogojem seveda, da bodo plačevale vse stroške. Romi, ki bi sprejeli delo, pa bi tudi zadržali del socialne pomoči, tako da plača ne bi bila nižja od pomoči in da ne bi več poslušali, da ni vredno delati, ko pa je pomoč večja od plače.

Glede naselja Žabjak je župan povedal, da ga nameravajo podreti, vendar se mora s tem strinjati tudi ministrstvo za okolje in prostor. Le to se lahko strinja s selitvijo naselja, lahko pa ga tudi legalizira. Župan in krajani seveda upajo v uresničitev prve možnosti.

V naselju Brezje živi 270 Romov, v Žabjaku pa 200, večina je prijavljena v obstoječih objektih - 48 jih je - ki imajo hišne številke, 270 Romov pa je prijavljenih na Centru za socialno delo in 120 Romov je prijavljenih na Brezju št. 12. Muhič je še rekel, da natančnega števila prebivalcev ne ve nihče in da tudi vsi objekti niso popisani, ni znano, koliko je moških in koliko žensk, niti koliko je družin, sploh pa je Žabjak ena sama črna gradnja.

Milan Jakše, domačin, se je srečanja udeležil na povabilo sveta KS. »Zadovoljen sem s stališči župana in ga podpiram, ker vem, da vse načrtuje dolgoročno, vendar, če bo to uresničil, ga bom predlagal za Nobelovo nagrado. Za vse je kriva država, ker nima jajc, da bi sprejela konkretne ukrepe in vse prelaga na lokalno samoupravo, ki pa je sama zaradi obilice dela, neustreznih kadrov in seveda premalo denarja nemočna. Država bi morala postaviti take zakone, da ne bi mogla veljati dvojna merila, ki veljajo zdaj.« Jakše je še dodal, da smo v času, ko je začetek in konec vsega lastništvo, in če hočemo delati red, ga je treba delati od temeljev navzgor in ne obratno. Romi bi si morali lastništvo pridobiti z nakupom, sicer ga ne bodo nikoli cenili.

»Vesel sem, da smo končno z občino na isti valovni dolžini. Zadovoljni smo z glavnino odgovorov, o drugih se bomo pa še pogajali in prepričan sem, da bomo našli skupno pot.« S temi besedami je sestanek z županom opisal predsednik sveta KS Matjaž Kumer.

Glede nižjega komunalnega prispevka so člani sveta vzeli na znanje, da ga ni mogoče znižati, so pa dobre možnosti za prekategorizacijo zemljišč okoli romskih naselij v nižjo kategorijo, kar pomeni tudi nižji prispevek. Župan je obljubil pomoč občine in tudi povedal, da je problem kanalizacije na Muhaberju (tudi to je bil problem) praktično rešen, dela bodo zaključena do konca maja, sledil bo tehnični prevzem in uporabno dovoljenje.

Na sestanku je bil tudi direktor novomeške Komunale Bojan Kekec, ki je komentiral vključevanje Romov v javna dela. Po njegovih besedah je izmed nabora delovno sposobnih Romov težko izbrati določeno število oseb, ki bi stalno opravljala svoja dela. Na Komunali za takšna dela vsako leto zaposlijo tri Rome in z njimi so zadovoljni, saj gre za pridne delavce, res pa je, da so zaradi kvalifikacij omejeni na manj zahtevna dela. To posledično pomeni, da jih več enostavno ne morejo sprejeti, ker jih pač ne morejo uporabiti pri tistih delih, za katera je Komunala zadolžena.

Ni kaj dodati, ni kaj odvzeti. Zamisli so, po mnenju vseh prisotnih, dobre, napaka je v tem, da niso uresničljive na lokalni ravni, največja napaka pa je, da se država do te problematike obnaša po ljudskem reku: daleč od oči, daleč od srca. Na sinočnjem srečanju ni bilo nobenega predstavnika romske skupnosti.