25 tisoč let v dveh etažah
Za Dolenjski muzej bo jutri pomemben dan. Ob 19. uri bodo namreč v prisotnosti predsednika države Danila Türka odprli novo stalno arheološko razstavo. Na ogled bo v povsem prenovljenih prostorih muzejske stavbe, imenovane Križatija. Obnova je trajala polnih 25 let.
Projekt »Križatija« je bil vsa minula leta deležen sredstev Mestne občine Novo mesto, toda zneski niso bili veliki in delo je počasi napredovalo. Od leta 2006 pa so se razmere začele ugodno razvijati za muzej in za leti 2007 in 2008 je občinski svet MoNM potrdil, da se investicija zaključi. To je pomenilo zeleno luč za pripravo postavitve razstave. Arheolog Borut Križ se je skupaj s sodelavci s keltsko zagrizenostjo lotil dela, še zlasti potem, ko so ministrstvo za kulturo in sponzorji zagotovili 200 tisoč evrov. Kot zahvala sponzorjem so posamezne razstavne sobe poimenovane po njih, mimogrede - po novomeškem farmacevtu so poimenovane kar tri. Omeniti je treba tudi Knezovo sobo (po prvem arheologu DM Tonetu Knezu). Ta je zanimiva tudi po tem, da bodo v njej vsaj enkrat letno zamenjali razstavne eksponate, oziroma dodali tiste najnovejše, kajti izkopavanja se bodo nadaljevala.
Razstavljeno arheološko gradivo zajema čas od starejše kamene dobe do končne ustalitve Slovanov v 10. stoletju. Arheološka dediščina Dolenjske je bogata in pestra. Prevladujejo najdišča iz starejše železne dobe, ko je Dolenjska zaradi bogatih in lahko dostopnih nahajališč železove rude ter vključevanja v evropsko trgovino dosegla svoj vrhunec.
Razstava, ki je postavljena v pritličju in prvem nadstropju Križatije, je popestrena z ilustracijami akademskega slikarja Jožeta Kumra ter s pojasnjevalnimi geografskimi kartami in fotografskim gradivom. Sicer pa bo na razstavi uvodoma videti geološko paleontološko razstavo, natančneje, na ogled je 35 primerkov kamnin in 39 primerkov fosilov. V naslednjih sobah so na ogled postavili različna orodja iz lokalnega kremena, izdelke, ki zaznamujejo bakreno in bronasto dobo, sledijo najdbe iz 4. in 5. stoletja pr.n.št.: sulice, sekire, jantarno okrasje, pa predmeti iz grobov, številne žare, keramika, nakit ... Zanimivo bo videti edini dve grški čeladi, najdeni na območju Slovenije, sarkofag odkopan v Zidanem Gabru nad Mihovim, iz obdobja pod Rimljani pa so eksponati, ki pričajo, da so poznali že omet na hišah, vodovod, imeli so talno ogrevanje ... in vse to hrani Dolenjski muzej.
Če je postavitev stalne arheološke razstave nov mejnik v delu DM, pa s tem delo ni končano. Na razstavi je približno 10 odstotkov eksponatov, ki jih hranijo. Ker bodo še kopali in ker bodo še marsikaj našli, si direktor DM Zdenko Picelj, arheolog Borut Križ in njegova ekipa želijo uresničiti Arheološki park Marof. Prepričani smo, da bo trmastim Keltom uspelo.
In še to. Ob arheološki razstavi so izdali vodnik po razstavi, katalog, v katerem bodo prav vsi eksponati, pa bo zagledal luč sveta prihodnje leto.
Borut Križ
Zdenko Picelj
