Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Neznani avtor je nekoč zapisal: »človek, ki ga umetnost uroči, ostane uročen do smrti.« »Dober in plemenit urok pa ostaja bogata dediščina za svetlenje prihodnosti.« je v priložnostni zgibanki ob odprtju hommage razstave zapisal sevniški kulturnik Rudi Stopar in dodal: »To nam je zapustil človek, ki v mesecu kulture s središčem kulturnega praznika – 8. februarja – Prešernovim dnem, močneje prihaja v naš spomin; njegova dela gostujejo v Oknu Radogost. Zahvalni spomin velja odličniku med kulturniki, ki so tlakovali našo mozaično pot likovne kulture. Najžlahtnejši med njimi, ki smo jih že spoznali (Nande Tihole, Žiga Colnar, Zdravko Balog in drugi), je to Albert Konec – Berto. Nemogoče je v kratkem opisati njegov široki ustvarjalni kulturni potencial, ki ga je mogoče opisati le v knjižni obliki (morda jo bo kdaj dobil). V današnjem času bi mu lahko pripisali lovoriko multimedijskega umetnika, in to upravičeno. Poleg družinskega življenja je živel za glasbo; bil je med prvimi učitelji glasbe, sprva sam, potem pa vključen leta 1962 v Center za glasbeno vzgojo, predhodnika današnje Glasbene šole. Že več desetletij za njim ostaja dolga povorka učencev – ljubiteljev harmonike in klavirja. Mnogi še danes mnogoglasno med nami širijo zvoke melodij in skladb, ki jih je naučil. Ostali so zavezani kulturi, ki plemeniti življenje vseh nas. Koliko porok, koliko novoporočencem je z optimistično melodijo harmonike za vse življenje vtisnil vzgibe za lažje potovanje skozi življenje.

Poznal je in preigraval več zvrsti glasbe iz zakladnice klasike, kot iz slovenske glasbene dediščine; scensko in filmsko glasbo, plesno glasbo, žanrsko glasbo džeza , bluesa, eveergrinov; melodije – skladbe velikanov sveta kot so: Glenn Miller, George Gershwin, Benny Goodman, Plattersi in še mnogo iz vrst slovenskih, jugoslovanskih in italijanskih popevk. Diapazon njegove glasbene dejavnosti je zapisan z velikim naslovom v zgodovino sevniške glasbene umetnosti od štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ni bilo prireditve, plesnih večerov, povork, veselic, sindikalnih prireditev in proslav, brez njegove harmonike. Dvajset let življenja glasbene skupine »Taninton« je njegovo delo in delo njegovih prijateljev, za tisti čas osrednje glasbene skupine v Sevnici.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

To je recept za zadovoljstvo v službi

Živel je za likovno umetnost, s slikami je napolnil največjo galerijo v domovih naše srenje. Bil je krajinar, portretist, slikar tihožitij, scenski mojster, ljubitelj in zbiralec ter restavrator etnografskega bogastva kulturne dediščine.

S potrpežljivostjo in natančnostjo je »šival« gobeline (tapiserije) po lastnih predlogah, v zadnjem obdobju pa po predlogah svojega sina, uveljavljenega slikarja Alojza, na katerega je bil svojevrstno ponosen. S kakšnim zanosom je izražal zadovoljstvo, ko se je sin, prvi med talenti sevniške mladeži, zapisal slikarstvu.

Pričujoče slike v Oknu Radogost so specifična posebnost, prava redkost. V pointelizmu ob koncu devetnajstega stoletja se je v Evropi odločilno poznal vpliv japonskega slikarstva – ukiyoe – japonskih barvnih lesorezov mojstrov Utamara, Hokusaia in Hirošige. Po pogovorih in dosegljivi literaturi je v svoji maniri naslikal (preslikal) pet japonskih barvnih lesorezov, jim dal svoj pečat in ti so spominsko predstavljeni.

Umetnost Alberta Konca je odblesk dobe izmučenega sveta, ki ga je živel. Oživljanje in zavedanje njegovega spontanega ustvarjanja, enostavno lepega in bogatega s skromnimi izraznimi sredstvi in ne brez svojskega humorja, je tisto orodje, ki ga nam zapušča, da se lahko upremo pojavom estetskega, kulturnega in sploh drugačnega življenjsko vrednotenega »karkolizma« (Rebula).«

Za živost dogodka sta v polni grajski kapeli z zvoki klavirske harmonike in zanimivimi prigodami poskrbela dva Bertova učenca, ki ohranjata učiteljev soul – vnemo, gorečnost in dušo – gospoda Gašper Dernovšek in Rudko Mlinarič, človeka, ki še čutita blagor domačega praga. Spomine na vedno zanimiva druženja z Albertom Koncem je v zbirki Ogled opisal ing. arh. Mirko Blaznik.

Galerija

Arhiv Lokalno.si