##IMAGE-2111763##

  V Fotogaleriji novomeškega Anton Podbevšek Teatra bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Masterpiece škofjeloškega slikarja in fotografa Mateja Koširja. Avtor, za katerega je fotografija eno izmed orodij ustvarjanja, se predstavlja s posnetki poustvaritev prostorskih postavitev znanih likovnih mojstrovin oziroma z osmimi fotografijami velikega formata. Razstava bo na ogled do 22. novembra.

Gre za posnetke replik znanih umetniških del, kot sta Michelangelov David ali Samotraška Nike. Repliki sta bili kupljeni kot ceneni pomanjšani mavčni kopiji, okoli njiju je avtor zgradil okolje, ki odgovarja izvirni postavitvi. Končni učinek je, da se ob bežnem pogledu na Koširjevo fotografijo oziroma končni izdelek poustvarjene postavitve, obiskovalec razstave tega pravzaprav ne zave.

Drugi učinek površnega pogleda na fotografijo je, da se preko replike doseže originalno umetniško delo, kar kustodinja razstave Nadja Gnamuš poimenuje za igro verjetnosti. Sprašuje se, kaj se zgodi, ko je posameznik v galerijskem prostoru soočen z avtorskimi fotografijami, ki se mu kažejo kot reprodukcije velikih umetniških del.

Po njenih besedah to vprašanje zastavlja najnovejša fotografska serija Mateja Koširja Mojstrovina, ki predstavlja tematsko in konceptualno nadaljevanje njegovih predhodnih projektov. Ko se mojstrovina prepozna na fotografijah, izgine potreba, da bi se njena istovetnost preverila v naslovih. Vsi artefakti namreč sodijo med veličastne mojstrovine civilizacije, ki sooblikujejo zavest, čeprav jih posameznik najpogosteje ni resnično občutil in doživel. Četudi je imel priložnost stopiti pred izvirnik, se je prej zadovoljil s pripovedno površino kot prodrl v delo samo. V takšnih primerih je odziv vnaprej določen z medijsko ustvarjeno vrednostjo podob.

V sodobni družbi spektakla, kjer se izmika občutek za resničnost, je z mediji posredovana podoba uspešno nadomestila neposrednost stvarnega izdelka in s količinsko zasičenostjo izčrpala zmožnost vživetja. Koširjev projekt Mojstrovina ne usmerja samo na problem pristnosti doživljanja podob skozi že zaznamovani pogled, ampak postavi vprašanje same identitete in resničnosti videnega, je med drugim zapisala Gnamuševa.