V Krajevni knjižnici Senovo je 30.7. dopoldne Bralni krožek DU Senovo gostil dva  razgledana gospoda, velika poznavalca prve svetovne vojne in  literature:  pisatelja Toneta Partljiča in zgodovinarja, prevajalca ter urednika Vinka Avsenaka. Velik poklon njunemu znanju!

##IMAGE-3999228##

Morda ste napačno mislili, da v teh vročih poletnih dneh prijajo le lahkotne ljubezenske zgodbice s srečnim koncem, ki se po možnosti odvijajo na samotnih otokih? Že morda. Zakaj pa ne? Ampak: imenitni so tudi biografski romani. Pa koliko jih imamo! Nekaj že tudi o koroškem velikanu –  Prežihovem Vorancu.

Na zadnjem srečanju s pisateljem Tonetom Partljičem v aprilu  smo senovski bralci slučajno izvedeli, da se v zadnjih mesecih tudi on ukvarja z zbiranjem dokumentarnega gradiva po knjižnicah, iskanjem spominov med domačini na Koroškem in nasploh z vsem, kar je povezano z Lovrom Kuharjem Prežihovim Vorancem. Odloča se namreč, ali bo sprejel izziv urednika, in napisal biografijo.

Zanimalo nas je, kako se pravzaprav pisatelj pripravi na pisanje biografije. Ob tem, ko smo snovali Partljičev obisk na Senovem, smo že izvedeli, da je pisatelj neizmerno hvaležen Vinku Avsenaku za vse nasvete, napotke in popravke v zvezi z obravnavano tematiko in predlagal je, da se nam pridruži tudi on. In tako je bilo.

Z mirno vestjo lahko po vsem slišanem strnemo misli, da smo danes imeli v gosteh dva velika poznavalca. Vinko Avsenak je nedvomno največji poznavalec prve svetovne vojne pri nas. Tone Partljič je prebral vse, kar so doslej napisali o Prežihu. Nekatera dela tudi večkrat. Seveda pa pozna tudi ves Prežihov literarni opus. Ni dvoma, da je največji poznavalec življenja in dela Prežihovega Voranca.

Kako imenitno sta oba gosta modrovala, besedovala, pripovedovala in koliko novega smo navzoči izvedeli. Niti predstavljati si ne morete, kako hitro sta minili dve uri!

Začutili smo pa tudi pisateljeve dvome v smislu: /citat/  Bom našel svojo literarno resnico o Vorancu?  Je torej veliko prostora tudi za mojo »literarno« resnico? Vedeti moram za Vorančeve blodnje, misli, fantazije, prepričevanje, ko je korakal sam med Ravnami in Kotljami, sedel na parobkih trav v taboriščih ali čakal na napad v svojem sektorju na fronti, korakal do nesmisla v samicah in zaporih.../konec citata/

V nadaljevanju smo izvedeli še, kako in koliko stoji pisatelju ob strani zgodovinski svetovalec. Do kod dopušča pisateljevo ustvarjalnost in svobodo. Kako to doživlja pisatelj – kot nadzor, dobrohotno pomoč?

O, kako dinamično in poučno je, če imaš v gosteh dva tako učena človeka in še hkrati dobra retorika. Hvala obema in Valvasorjevi knjižnici, da nam je to srečanje omogočila. Še bi ju poslušali. Oba! Hvala tudi vsem, ki ste z navdušenjem na obrazih in zvedavostjo v očeh soustvarili bogato literarno dopoldne.

Komaj čakamo na izid biografije, kar pa še ne bo tako kmalu, saj oba gosta zatrjujeta, da imata še veliko raziskovalnega in ustvarjalnega dela.