Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Ob pregledovanju videov in slik hrvaške zasedbe Let3 se zvrstijo občutki, ki jih človek težko zlije na papir. Biti del dvournega, energičnega nastopa, te naredi posebnega in te povleče v drugo dimenzijo sveta, kjer je dovoljeno vse. V svet, kjer ne poznajo sramu in zadržanosti. Kjer se človek lahko sprosti in da 100-odstotno sebe v koncert. V tem svetu ni pretiranega razmišljanja in razbijanja glave, ali si pod očmi panoptikuma. Že sama beseda »kurac«, katera je ena najbolj priljubljena in najpogostejša v besedilih skupine, da publiki pogum in moč, da pozabijo na svet zunaj.

Enkrat sem prebrala v knjigi, da že samo izrečena beseda »kurac« deluje kot masaža za um. Nas pomiri, sprosti napetosti in zavrže vse tisto, kar tako ali tako ne deluje. Človek se neha jalovo zoperstavljati stvarem in končno naredi tako, kakor bi že ves čas rad, po zdravi pameti, in kar je najbolj pomembno, da naredi stvari po svoje. Kar Let3-ovci delajo več kot odlično in kar z njimi dela tudi publika.

24. 8. 2013 so se v sklopu Črnfesta na manjšem, a pristnem odru v črnomaljskem gradu, domačinom znanem atriju, predstavili Let3. Alternativna punk-rock zasedba, petih, enih manj drugih bolj energičnih, kontroverznih, provokativnih in odbitih Rečanov.

»Mi smo riječke pičke, a šta ste vi?« so bile vstopne besede frontmana Zorana »Prlje« Prodanoviča. Seveda je sledil smeh zadovoljne več ali manj belokranjske publike, ki so bili del reške vulgarne kulture. Vzdušje črnomaljskega atrija je postalo še bolj kultno in oder je več kot odlično prenesel melodije šok rocka.

S prijateljico sva na koncert prišli eno uro prezgodaj oziroma se je koncert začel eno uro prepozno. S tem si glave nisva preveč razbijali, zato sva takoj stopili do šanka, kjer sva si urico čakanja popestrili z belokranjskim »špricarjem« in s prijetnim druženjem v pristni belokranjski atmosferi. Populacija obiskovalcev se je gibala vse od 20. do 50. leta. Z občudovanjem sem opazovala vse veterane in pristaše rock glasbe iz 90-ih let. Počutila sem se kot del njihove generacije, in šlo mi je, moram priznati, zelo dobro. Koliko starih rock duš ter mladih upov se je zbralo zaradi edinstvenih Let3, da bi slišali slavne besede frontmana »kurcem u čelo« ter z njim ponavljali perverzne seksualno-poetične besede pesmi, dokler ne bi bobnar udaril zadnji ritem ali dokler ne bi kozarec ostal prazen in usta izsušena.

Predvsem bi rada poudarila eksistenco basista Damira Martinoviča »Mrle«, ki je s svojim nadrealističnim nastopom vliv trepet v kosti meni ter ljudem okoli mene. Že s samim prihodom na oder mi je pogled najprej ubežal k njemu. Njegovo osvobajanje duha (izgledalo je, kakor da se bojuje s hudičem) je vzbudilo moje zanimanje za bolj podrobno analizo njegovih gibov. Brezsmiselno tavanje po odru, odpiranje ust, obračanje oči, neurejena frizura, primitivno obnašanje. To je odnos »Mrleta« do nas, publike, v kateri je izredno spoštovan. Da ne pozabim omeniti še njegovo kontroverzno uniformo, pajac, ki je poudaril njegov napihnjen »sodček« ter intimne dele, katere je estetsko zakrivala bas kitara. To in še več je basist skupine Let3, Damir Martinovič Mrle.

Let3 še vedno nastopajo, kot da bi se zbrali včeraj. Še vedno oddajajo isto mero energije, kot so jo v najbolj rosnih letih. Edina sprememba je razgaljena obleka, katera je od koncerta do koncerta različna. Slavnostni brki, ki so zaščitni znak skupine, pa bodo za vedno ostali na pravem mestu.