Arhiv Lokalno.si

Z domačije Cvitkovič (Muzej narodnih vezenin, Adlešiči 3) so sporočili, da bodo danes ob 16. uri izvedli letošnjo tučnjo lanu. Gre za enega postopkov predelave lanu od semena do platna, ki ga je dandanes moč zelo poredko videti.

Bela krajina je svoj čas ljudi oblačila le v lanena oblačila, ki so jih v celoti izdelali doma: posejali so seme lanu, poleti bilke populili, jih nato rosili, tukli, trli, mikali. Pred novim letom je lanena nit že morala biti spredena, pripravljena za beljenje, nato pa so čimprej pričeli s tkanjem na krosna (statve).  

Preberite še ...

· Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

V "Bisernicah iz belokranjskega narodnega zaklada" je leta 1909 Adlešiški župnik Ivan Šašelj zapisal: "...opisal sem nekatere obleke belokranjske narodne noše malo natančneje in sicer zato, ker se ta lepa in zanimiva noša vedno bolj opušča in se je v nekaterih župnijah, posebno onih v znožju Gorjancev, skoraj že docela opustila. Ohranila pa se je še v župnijah ob Kulpi, ki mejijo na Hrvaško, pa tudi tukaj večinoma samo pri ženskah, a moški so jo pa skoraj vsi že opustili. Le malo let še, posebno, ko bo zdrdrala železnica po Belikrajini, in nekdanja Belakrajina bo "bela" edino še po imenu. To me je napotilo tudi, da sem dodal temu zvezku več slik narodne noše, da se ohrani našim potomcem nekdanja belokranjska noša vsaj še po slikah. In vendar  bo velika škoda za Belokrajino, ko se izgubi ta njena zanimiva posebnost, po kateri se ločijo od drugih Kranjcev in Slovencev. Škoda pa posebno tudi v gmotnem obziru. Vsaj stane bela, domača obleka primeroma prav malo. Konoplje in lan sejejo doma, predivo je toraj domač pridelek. Spredejo tudi vse doma, ravnotako stko, vsaj zna skoraj vsako dekle, vsaj v tukajšnji župniji, tkati in imajo večinoma po vseh hišah, posebno premožnejši, svoja krosna. S prejo in tkanjem pa imajo dekleta pozimi tudi delo in lepo zabavo. Na skupnem "prelu" v dolgih zimskih večerih si pripovedujejo pripovedke in pravljice o kraljeviču Marku i. dr., vmes pa zapopevajo naše lepe narodne popevke. In ravno to skupno prelo nam je ohranilo, lahko trdimo, največ in najlepše "starinske" pesmi, ki so tako zanimive po vsebini in jeziku, katere znajo pa dandanes edino še stare ženice. Tako so se ohranile iz roda v rod. Pa tudi v zdravstvenem oziru ima bela obleka prednost pred črno. Ker se raje zamaže, treba jo je večkrat prati in snažiti, kar gotovo ugodno upljiva na zdravje. Pa tudi sicer je platnena obleka zdraveja od druge. In kako hladna je po letu v tukajšnji vročini! ...''

V Krajinskem parku Kolpa lan pridelujejo in predelujejo le še na domačiji  Cvitkovič v Adlešičih in na domačiji Raztresen v Rimu, Društvo kmečkih žena Adlešiči, Katica Adlešič in še morda kdo od domačinov, pa tudi JZ Krajinski park Kolpa. Prav zaradi posebnosti predelave lanu, ki počasi tone v pozabo, Krajinski park Kolpa skupaj s partnerjema ZIK Črnomelj in RIC Bela krajina v sklopu projekta Lan od semena do gvanta (Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja, Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje - partnerstva, sofinanciran s strani ESS in MŠŠ), s pomočjo izobraževalnih delavnic postopke predelave lanu predstavlja javnosti.

KP Kolpa

Galerija

Arhiv Lokalno.si