Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Na diplomskem večeru minuli četrtek, ki ga je pripravila Knjižnica Kočevje v sodelovanju z Občino Kočevje, je Lidija Janeš predstavila svojo doktorsko nalogo z naslovom Razvoj katalogizacijskih pravil in oblike bibliografskega vpisa na Slovenskem do konca 19. stoletja, ki jo je uspešno zagovarjala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Na slovenskem ozemlju so do konca 19. stoletja prevladovali trije tipi knjižnic - samostanske, zasebne, javne. Skladno z razvojem knjižnic in večanjem knjižničnega gradiva je nastajala vse večja potreba po evidencah in popisih, kar je postopoma privedlo do prvih katalogov in posledično tudi do izoblikovanja in razvoja katalogizacijskih pravil. Prvi ohranjeni katalog je last kapucinske knjižnice iz Krškega in je nastal v 17. stoletju. Največ ohranjenih popisov in katalogov samostanskih knjižnic je iz 18. stoletja, ko je bila razpuščena večina samostanov. V navedenih stoletjih so izpričani tudi katalogi zasebnih in javnih knjižnic na Slovenskem. Rekonstrukcija elementov bibliografskega vpisa na podlagi ohranjenih najzgodnejših inventarnih popisov, seznamom in katalogov pove, da so bili nekateri bibliografski elementi- avtor, naslov dela, kraj in leto tiska ter tiskar - osrednjega pomena za identifikacijo gradiva. Bibliografski vpisi so prinašali bolj ali manj podobne elemente vpisa, vendar o popolni poenotenosti znotraj nekega časovnega obdobja ali morda tipa knjižnice ne moremo govoriti (npr. tudi samostanke knjižnice znotraj posameznega reda ne izkazujejo enotne prakse pri evidentiranju gradiva). Oblike bibliografskega vpisa so tesno vezane na razvoj in značilnosti naslovne strani, v manjši meri pa tudi kolofona. Osnovni vir podatkov za oblikovanje bibliografskega vpisa je bila naslovna stran, zato so prvi katalogizatorji katalogizacijo enačili s prepisom naslovne strani. Tudi kolofon je sledil spremembam, ki jih je narekoval razvoj knjige. Prinaša podatke o kraju in letnici tiska, pa tudi tiskarju, ki jih vsebuje večina bibliografskih vpisov. Primerjava bibliografskih vpisov v katalogih in bibliografijah pokaže, da so tudi slednje prinašale podatke o avtorju, naslovu, kraju in letu tiska ter tiskarju, za pomemben podatek pa se je izkazal tudi format.

Presenetljivo je, da imamo bibliografijo na Slovenskem že v 16. stoletju. Vsekakor je pot katalogizacije izjemno dolga in postopna. Začne se že v samostanskih knjižnicah, kjer katalogizacija še ni opredeljena, vendar je razvidna potreba po evidentiranju knjižničnega gradiva. Na teh temeljih in znanju nadaljujejo s katalogizacijo zasebne in javne knjižnice. Prvi pravilniki, ki so pomembni za slovensko katalogizacijsko prakso, so avstrijske instrukcije iz let 1775 in 1825, ob koncu 19. stoletja pa še pruska načela, ki pa zaradi prilagojenosti značilnostim nemškega jezika, pri nas niso polno zaživela.

Diplomski večer je obogatil učenec Glasbene šole Kočevje Jaka Franc Hribar.