Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Predvečer dneva žena so obiskovalci Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto lahko preživeli v družbi pesnice Lidije Golc, sicer profesorice slovenskega in ruskega jezika, ki poučuje na srednji šoli v Ljubljani. Srečanja z njo so si zaželele članice študijskega krožka Beremo z Manco Košir, ki deluje pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Društva upokojencev Novo mesto in letos praznuje že 10. obletnico svojega delovanja. Kljub temu pa tudi preostalih obiskovalcev ni manjkalo, med prevladujočimi damami se je opazilo celo nekaj gospodov.

Za nežen uvod v večer je s pesmijo iz filma Cvetje v jeseni poskrbela citrarka Nežka Bogataj. Izbor pesmi pa ni bil naključen, saj gre za pesnico, ki je kljub plodnemu pisanju v mladih letih svojo prvo pesniško zbirko z izredno optimističnim naslovom Dobro, pa se še izboljšuje (2011) izdala šele v svojih zrelejših letih. Kljub temu, da je svoje pesmi iz predala v svet poslala izredno težko, je že njena prva pesniška zbirka skoraj razprodana in že nastaja nova, ki bo po vsej verjetnosti kmalu uzrla luč svetlobe. Za pokušino je Lidija Golc prebrala še nekaj svojih novih pesmi, medtem ko je interpretacijo že objavljenih prepustila članicam študijskega krožka Beremo z Manco Košir.

Pesmi v pesniški zbirki Dobro, pa se še izboljšuje so razvrščene v sedem ciklov, zanimivo pa je, da pesmi nimajo naslovov. Vsaj ne kakršnih smo vajeni, temveč vsebujejo le krepko natisnjeno besedo ali besedno zvezo, ki kar najbolje označuje bistvo pesmi. Na ta način naslov ni ločen od pesmi, kar je avtoričina posebnost, ki se je bo držala tudi v nadaljnje. Njene pesmi so nastale na podlagi drobnih pripetljajev iz vsakdanjega življenja, zaradi česar so bralcem še toliko bližje. Kljub vsemu pa iz njih veje optimizem ter izredna želja po življenju in vseh lepih trenutkih, ki jih le-to prinaša. Navdih za pisanje kot tudi za vse ostalo išče predvsem v družini, pomagajo pa tudi izleti v hribe in vsakodnevna druženja s svojimi učenci. Pogovor s pesnico je izjemno spretno povezovala Carmen L. Oven, ki je na preprost in simpatičen način iz pesnice izvabila tudi njeno hudomušno plat. Na ta način večer, izpolnjen s poezijo, glasbo in dobro voljo, ni pustil nikogar ravnodušnega, obiskovalke prireditve pa so se razveselile tudi rdečega nageljnovega cvetu, ki jim ga je ob tej priložnosti podarila knjižnica.