FOTO: Metliška črnina v znanih želodcih
Predsednik kluba prijateljev metliške črnine (KPMČ) Mirjan Kulovec – Kuli je imel včeraj dela čez glavo. Prijetnega! Pri njem se ni trlo poslovnih partnerjev, ki bi naročali kadi, tuše, sanitarije in še marsikaj iz Kolpinega programa, je pa imel na obisku dekleta in fante, ki med drugim skrbijo, da v vsakdanjem življenju vsaj za kratek čas pozabimo na neprijazne čase. Bili so Miša Molk, Sabina Mali, Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj, Toni Gašperič, Vinko Šimek, Sašo Hribar, Tone Fornezzi – Tof, Kondi Pižorn, Violeta Tomič ... In vsi so se poleg drugih, lokalno znanih, udeležili tudi večerne skupščine Kluba metliške črnine. ''Skupščino vedno, že šesto leto zapored, pripravimo na prvi torek po Martinu, ko policija zajame sapo in opusti poostreni nadzor,'' je malo za šalo, malo pa tudi zares povedal verjetno dosmrtni predsednik kluba.
Vse skupaj se je začelo pri Badovincu na Jugorju, kjer je, naj se sliši še tako čudno, treba kupiti vizum za Belo krajino. Nevednežem lahko zagotovimo, da gre za najokusnejši in najcenejši in najhitreje pridobljeni vizum na svetu – karapampoli. Dejansko je to mešanica pijač; katerih, pa vam ne bo nihče zaupal! Da je zadeva več kot le pitna, je dokaz ena od udeleženk, ki je po pridobitvi prvega vizuma vplačala še dva. Na upravnih enotah, ali veleposlaništvih ne pomnijo takšnega primera. Imena vam ne bomo zaupali iz najmanj dveh razlogov. Katerih dveh, sprašujete? Ne povemo, pretirana radovednost ni lepa čednost ...
In potem smo šli naravnost v Kolpo, razstavno prodajni salon seveda. Tam je bila vstopnica za ogled metliška penina. Znani so postajali vse bolj zgovorni. Med ogledovanjem so nazdravili neznanemu iznajditelju straniščne školjke, ki je, priznajmo, enkraten izum – vsaki riti je prav. In nato so znane riti in ritke nadaljevale belokranjsko potepanje.
V Radovici nas je pričakalo: pogača obvezno, aperitiv obvezno, hrana po želji in trgatev. Pri slednji je šlo bolj za zobanje in razgibavanje, tudi v dvoje (glej foto galerijo).
Kot rečeno, hrana ni bila obvezna, a je treba zapisati, da je bila deležna več kot ustrezne pozornosti. Tudi mične, vitke, znane so imele odličen apetit, še zlasti potem, ko so izvedele, da v kombinaciji z metliško črnino sploh ne redi. Nekatere (o nekaterih ne kaže izgubljati besed) so žlahtni belokranjski proizvod okusile prvič in očitno je bilo, da bo šlo za prijateljstvo, ki traja in traja ... Pa tudi zdravilno je. V kleti, vinski, so si nekateri privoščili vinsko masažo nog oziroma nogic. Bili so kot prerojeni, vino pa po masaži neužitno.
Mračilo se je že in na metliškem gradu je bilo premalo prostora za vse člane KPMČ in simpatizerje. Kuli je povedal, da bo v prihodnjih dneh še nekaj akcij, kajti nekaj letnika 2008 je še v sodih. Edina novost, ki je bila pozdravljena z gromoglasnim ploskanjem, ki pravzaprav ni novost, pa je to, da se bo klub razvijal še naprej, pri čemer ne bo glavni poudarek na številu članstva. ''Želimo, da bi bili člani KPMČ ljudje, ki lahko pripomorejo k promociji Bele krajine in vseh belokranjskih vin,'' je povedal predsednik.
Dobro je zastavil, ugotavljamo. Poleg vseh omenjenih znanih je na skupščino prišel tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan s soprogo Štefko. ''Skoraj bi malo zamudil. Najprej sem čakal na vizum, potem sem pa še iskal parkirni prostor,'' je povedal ob prihodu, kaj je rekel ob odhodu, si nismo zapomnili; najbrž isto kot vsi ostali – še pridemo.
Jože Musa
Milan Kučan
Mirjan Kulovec
Miša Molk
Sašo Hribar
