France Slana razstavlja v Podsredi
Na gradu Podsreda so sinoči odprli razstavo Franceta Slane 'Ko igra trenutka postane brezčasnost'.
Pred dobrim letom in pol je grad Podsreda obiskal umetnik France Slana in izrazil željo, da v severnem palaciju gradu za daljše časovno obdobje razstavi njemu najljubša dela. V Kozjanskem parku so z velikim navdušenjem sprejeli umetnikovo pobudo in poskrbeli, da so njegove stvaritve dobile nov dom, hkrati s tem pa obiskovalcem gradu ponudili nova doživetja.
Slikar, grafik in ilustrator France Slana, rojen leta 1926 v Prekmurju, je velik del otroštva preživel v Splitu, kjer je doživel nepozabno srečanje z morjem in obmorsko pokrajino, kar se je pomembno odrazilo v njegovem likovnem ustvarjanju. Ko je končal prvi razred gimnazije, se je družina preselila v Ljubljano, kjer se je prvič srečal z umetnikom Hinkom Smrekarjem in njegovo umetnostjo.
Leta 1945 se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti (AUU) v Ljubljani, kjer se je izobraževal pri profesorjih Gabrijelu Stupici in Nikolaju Pirnatu.
Po diplomi leta 1949 se je zaposlil kot ilustrator pri Pionirskem listu in risar stripov za različne časopise, sodeloval z risanjem posameznih prizorov, sodeloval pri filmu Jara gospoda ter ilustriral številne otroške knjižne izdaje.
Za svoje ustvarjalno delo je bil prvič nagrajen na 2. likovnem bienalu v Aleksandriji leta 1957 in že leta 1960 razstavljal v Kairu. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja.
Živi in dela v Ljubljani in v vasi Krka na Dolenjskem.
Razstava 'Ko igra trenutka postane brezčasnost' se nahaja v petih prostorih nekdanjega severnega palacija gradu Podsreda. Razstavljenih je 36 del večjih velikosti iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja.
Med deli prevladujejo krajinski motivi, zlasti mlini, zapuščene domačije, skednji, srečamo se z njegovimi prepoznavnimi šopki ter s številni morski motivi, v pestrem naboru figur pa z živalskimi motivi, med katerimi prevladujejo petelini, ribe in mačke, pritegne tudi tragični literarni junak Don Kihot.
Razstavo spremlja katalog, v slovenskem in angleškem jeziku, v katerem je reprodukcija vseh slik, ki so na razstavi.
Kustos razstave je Jožef Matijevič, njegova kritika se nahaja v priponki.
Besedilo kustosa Jožefa Matijeviča
