Gogine novosti
##IMAGE-2225307##
Založba Goga je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavila svoje nove izdaje. Gre za pesniško zbirko Vinka Moderndorferja ''Dotikanja'', pesniško zbirkoSlavice Šavli ''Inja'', prevod romana Dimitrija Verhulsta ''Beda stvari'', prevod kratkih zgodb Zilhada Ključanina ''Sarajevska hagada in druge zgodbe'', prevod kratkih zgodb Thomasa Gunziga ''Najmanjši živalski vrt na svetu'', prevod romana Gerarda Whelana ''Vsiljivec v sanjah'' ter glasbene zgoščenke Dazhbog ensemble ''Sotočja'' in Kaje Draksler ''Akropola''.
Vinko Möderndorfer v zbirki Dotikanja "preprosto in čisto sledi misli o dotiku, po tirih, po katerih bi po logiki misel tudi šla: dotik najprej mislimo kot telesno, kot nekaj, kar občutimo s kožo, kmalu pa ozavestimo, da se nas dotikajo stvari, ki jih ne čutimo na koži in niti ne zgolj s telesom, njihova intenzivnost pa je nemara še večja," je v spremni besedi h knjigi napisala Stanka Hrastelj.
Pesniška zbirka Slavice Šavli z naslovom Inja medtem prinaša po besedah Milana Dekleve v metafizičnem smislu nevarno deželo. "V njej slišimo veliko smeha, kljub temu pa je treba biti previden: nelagodje neznanega nas bo zajelo za slehernim vogalom. V Inji ne moreš biti nikoli prepričan, da so stvari takšne, kot se kažejo," meni Dekleva.
Beri prevodnih del založbe Goga se pridružuje roman flamskega pisatelja in pesnika Dimitrija Verhulsta z naslovom Beda stvari. Gre za roman, ki nadrobno in doživeto opisuje življenje na robu družbe. Teme, ki jih obravnava, so alkoholizem, brezposelnost, denarna stiska in agresivnost. "Verhulst bralcu nasuje cel koš bede, vendar jo začini s smešnimi epizodami. Kot da bi hotel reči, da ni vse beda, kar leži v jarku," piše v spremni besedi Tanje Mlaker.
Irski pisatelj Gerard Whelan se posveča mladim bralcem. Whelan, samooklicani oče s polnim delovnim časom, s knjigo Vsiljivec v sanjah bralca popelje v zakulisje zapletene vohunske verige. Po avtorjevem mnenju so sicer samo otroci sposobni v celoti dojeti pomen domišljije in iracionalnih sanjarij, in to iz preprostega razloga: ker se nikoli ne sprašujejo o njihovi smiselnosti, so sporočili z založbe.
Kratke zgodbe bosanskega pesnika, pisatelja, dramatika, literarnega teoretika in esejista Zilhada Ključanina, zbrane v knjigi Sarajevska hagada in druge zgodbe, se motivno vežejo na bosansko in še starejše vojne, pri tem pa ohranjajo prepoznaven avtorjev slog.
Njegov za desetletje mlajši belgijski kolega Thomas Gunzig pa v knjigi Najmanjši živalski vrt na svetu predstavi svet, prepreden z zgodbami izgubljencev. "V tem bednem svetu tavajo izgubljeni ljudje od enega supermarketa do drugega, vmes pa naletijo na kak bizaren problem, ki jim že tako mizerno življenje naredi še bolj mizerno," piše v spremni besedi Jane Pavlič in Tomaža Toporišiča.
Pri Gogi so poskrbeli tudi za glasbeni oddih. Pod okriljem novomeške založbe sta namreč izšli zgoščenki Sotočja zasedbe Dazhbog Ensemble ter Akropola pianistke, skladateljice in improvizatorke Kaje Draksler. Zvok zasedbe Dazhbog Ensemble temelji na bogatem in raznolikem ritmu tolkal, inspirativnem in energičnem zvoku flamenko kitare ter magičnih makedonskih glasbilih. Drakslerjeva pa velja za up mlade jazzovske generacije, saj ima pri 21 letih za seboj že kopico projektov, med drugim tudi sodelovanja s Slovensko filharmonijo in Jazz festivalom Ljubljana.
