Helena Cestnik v domačem Boštanju
Alenka Šet, roj. Levstik, ki objavlja svoja literarna dela pod psevdonimom Helena Cestnik, je v petek, 28. septembra, v organizaciji KS Boštanj in Mohorjeve družbe predstavila svojo zadnjo izdano knjigo tudi domačinom rodnega Boštanja. Po prvi javni predstavitvi svoje knjige Kristalinske čipke pred tremi tedni v Brežicah se je Helena tokrat predstavila svojim domačinom.
V polni dvorani TVD Partizan je odgovarjala na vprašanja g. Martina Lisca,direktorja Mohorjeve družbe iz Celovca za Slovenijo. V literarnem programu z odlomki iz knjige so sodelovale domačinke: ga. Vida Križnik, ga. Jelka Bec in Helenina mama Vera Levstik. Z glasbenimi vložki pa je popestrila predstavitveno-literarni večer Vida Šet - Helenina hči. Obiskovalci so ganjeni opazovali in poslušali njeno pripovedovanje.
Na koncu literarnega dela prireditve se je predsednik KS Boštanj g. Jože Udovč s ponosom in ganjen zahvalil Heleni za njeno delo v imenu krajevne skupnosti in občinstva in izrazil presenečenje nad njenim neizmernim optimizmom ob težkem zdravstvenem stanju.
Z ogromno energije se je Helena po prireditvi s stiskom rok vsakemu udeležencu posebej zahvalila za obisk.
Po uradnem delu je Helena ob prepotenem in nemirnem telesu s težavo, a srečna podpisovala svoje izvode knjig obiskovalcem. Članice aktiva žena Boštanj in društvo vinogradnikov Sevnica – Boštanj pa so poskrbeli za kasnejše prijetno druženje.
Nekaj izstopajočih utrinkov iz vsebine pogovora:
Izrazila je neizmerno srečo nad prisotnostjo sošolcev, sosedov in znancev na njenem dogodku.
Pravi: “Ne ležijo mi tipična fizična dela, rada pa pišem. Sem pripovedovalka, a žal mi zaradi bolezni že tudi prsti uhajajo iz tipk računalnika.
Pogosto mi spomini uhajajo na kraj moje rane mladosti (Lisičje Jame – (hišica ob današnjem tenis igrišču) ob potok Strnigovje – veletoku moje mladosti k atu Vinku (dedku) in mami Ani (babici).
Če pišeš, si mali bogec, ki pisanje deliš z drugimi.” “Bralci mojih knjig iščejo v njih samega sebe.”
Na “kruto” vprašanje: “Kako se zaveda svojega minevanja?” odgovori suvereno: “ Ko dozoriš moraš oditi.”
“V vsakemu je seme dobrega in seme zla, a izbiramo sami. Zakaj izbiramo v današnjem svetu tako veliko slabih novic namesto dobrih?
Krivdo za svoje slabo duševno počutje bi radi naprtili drugim, toda ne zavedamo pa se, da smo sami krivi pri delitvi (negativnega) zla drugim.
Najbolj boleče so neopravičene besedne klofute. Najhujša bolečina je če človeka nima nihče rad.
S svojo fizično bolečino se privadiš živeti, težko pa je sprejeti psihične bolečine in preziranje.”
Helena je ustvarila skupaj 26 literarnih del. Od tega so izšle štiri njene knjige: Klepet s seboj, Pletiljina pesem, Črna in Kristalinske čipke, (peta pa je v nastajanju) in tri dramska dela, ki jih je tudi sama že postavila na oder: Na mostu sama, Na mostu sama, sam in Zimske urice. Veliko odrskih del pa je režirala in svetovala pri režiji raznim amaterskim gledališčem. Zanimiv je tudi njen intervju na radiu AGORA Klagenfurt. (posnetek http://cba.fro.at/64008.)
Helena ustvarja ob prebolevanju – (terapijah) raka in istočasno ob slabšanju stanja parkinsonove bolezni a je izredna borka za lastno in druga življenja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
