I. Vidmar

##IMAGE-3961094##

Sedaj, ko ni več med nami Toma Bartlja, sem začel premišljevati o najinem skoraj štiridesetletnem prijateljstvu. Zanimalo me je, kaj o prijateljstvu piše SSKJ. Za besedo prijatelj v omenjenem slovarju je razloženo, da je prijatelj tisti, s katerim si v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja. Sprašujem se tudi, kako postaneš prijatelj in kako sva s Tomom postala in ostala prijatelja do konca.

Nek moj prijatelj je povedal krasno misel - ,,prijatelja hitro dobiš, težko pa ga je obdržati''. So različni ,,prijatelji'' v življenju, še posebej, če si dlje časa na svetu. Največ ,,prijateljev'' pridobiš, če si na kakšnem položaju in pričakujejo kakšne koristi od tega. Z leti ostaneš sam, ko nisi več v službi in te nihče več ne kliče, ker te potrebuje. Če imaš srečo z družino, pa s kašnim res pravim prijateljem, ta samota ni tako grozna. Se navadiš s tistim, kar imaš.

S Tomom sva imela dolge pogovore. Na koncu pogovorov bi z njegovo značilno kretnjo desne roke zamahnil, se nasmejal in rekel ,,j… ga, tako je življenje, gremo naprej.'' Po naravi je bil nemiren duh, ves čas je bil v gibanju, imel načrte, ki mu zaradi vrste razlogov se večkrat niso izšli po načrtu. Kljub temu je šel naprej. Nikoli ni miroval. Kar naprej je bil v nekih poslih, v gibanju. Njegova značilnost je bila, da se je vsakič odzval na telefonski klic in je vsakič imel čas za pogovor. Včasih je znal poklicati in vprašati za kakšen nasvet, odločal pa se je po svoje. Pripravljen se je bil pogovarjati o najbolj občutljivih problemih iz svojega življenja in bi le ti pogovori lahko bili študijska podlaga, kako se prijatelji pogovarjajo. Ko sem tudi sam imel nekaj težkih življenjskih preizkušenj, je v pogovorih znal prisluhniti z glasnimi, odkritimi razmišljanji pomagal, da kakšno zadevo drugače vidim. Večkrat sem mu rekel, da je bil najbolj uspešen, ko je delal v knjižnici, ker je imel smisel za delo z otroki in s knjigo. S svojim odhodom iz knjižnice je le ta izgubila odličnega knjižničarja. Od takrat, do dne, ko nas je zapustil, je trajalo najino prijateljstvo.

Z njegovo prezgodnjo smrtjo Novo mesto brez Toma ne bo več tako, kot je bilo. Tako zagotovo menimo tisti, ki smo ga nekoliko bolje poznali.

,,J… ga, tako je življenje, gremo naprej.''