Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Pevka čudovitih in vedno lepih melodij Trebanjka Irena Tratnik – Dosso, pianist, Vrhničan Blaž Jurjevčič in Ljubljančanka, povezovalka ter humoristka z domislicami Ana Marija Mitič so v kulturnem domu Trebnje ustvarili tako čudovit glasbeni večer, da so se poslušalci z njimi poistovetili. Še najbolje bi ga označili z izrazom mladih, s katerim povedo, ko je nekaj res dobro: DA PADEŠ DOL!

Ko so po koncertu poslušalci ob kozarčku rujne italijanske kapljice iz okolice Verone, ki sta jo pripeljala zakonca Tratnik – Dosso iz njunega vinograda, nazdravili, ga menda ni bilo, ki prej zapisanemu ne bi prikimal. Čudovito petje Irene, super pianist, odlične domislice in krasen glasbeni vložek Ane Marije so prestavili navzoče v svet, kjer ni ničesar drugega – kjer je samo glasba.

Poznavalci tovrstnih koncertov so lahko občudovali izjemno učinkovanje glasbe na publiko in obratno. Preprosto in enostavno pa je bilo treba to doživeli. Čutiti je bilo, kako jo je odprtih src doživljala publika in kako je odziv poslušalcev vplival na glasbenike, ki so zato vsako noto oblikovali še bolj sproščeno, iskrivo in virtuozno.

Pravzaprav pa so poslušalci doživljali koncert kot nekakšno glasbeno gledališko predstavo. Ana Marija je v vlogi duhovite, iskrive in domiselne povezovalke ter humoristke (namesto oznake stand up humoristka bi bilo bolje uporabljati izraz iskriva humoristka, ali humoristka domislic…), že tako imela gledališko vlogo; s plesom in gibanjem na odru tudi Irena in glej ga zlomka – pianist Blaž, ki na odru nikoli ne govori, si je drznil kar nekajkrat poseči v odrsko razpravo in komentirati Irenin nastop. Spontano in zibajoče je Irena zapela pesmi iz njenega najuspešnejšega obdobja, nanizala Privškove in druge skladbe s čudovitimi glasbenimi vrivki in pianist z bravuroznimi domislicami. Ana Marija, tukajšnjemu občinstvu doslej neznana iskriva humoristka in za povrh še odlična glasbenica, je bila sprejeta že po prvih domislicah, sploh pa po glasbeni točki – za našo. Že od včeraj našo!

Irena je na odru povedala, ko jo je občinstvo nagrajevalo z aplavzom, da na pevskem odru ni zaradi ustvarjanje nove kariere, temveč zato, ker rada poje, tembolj, če jo občinstvo sprejema tako, kot jo je tokrat. To je bilo tudi čutiti.

Ne v dvorani ne na odru verjetno nihče ni niti za trenutek pomislil, kako odlično je z ozvočenjem upravljal Simon (ansambel Ceglar), kajti zvoki so bili ob vseh glasbenih improvizacijah ter glasovnih efektih in učinkih čisti kot solza. Poudarek o ozvočenju je dodan pravzaprav prav zato, ker se vse prepogosto dogaja in ker je preveč prireditev, kjer je dober namen s slabim ozvočenjem povsem pokvarjen.

Trebanjska dvorana tokrat resda ni bila polna, toda publika je bila navdušena in vsesplošnega mnenja, da bi moralo biti takšnih koncertov več. Več polne in čudovite glasbe, ki napolni dušo in zaziblje v uživanje.