"Jesen prihaja, moja kutina"
Včeraj se je pričel že drugi mesec meterološke jeseni, jaz pa sem dan začel pričel z Balaševičevo pesmijo "Jesen stiže, dunjo moja". Če zgodaj zjutraj slišim kakšen dober komad, si ga požvižgavam skozi cel dan. Tako se je včeraj to dogajalo s to prelepo balado, ki jo verjetno vsi poznate. Ker je bil za povrh še prekrasen dan, sem si v službi izboril dopust in šel v naravo preverit, če jesen res prihaja.
Poleg tega, da dunja v hrvaškem in srbskem jeziku pomeni kutino, je Dunja tudi lepo žensko ime. Po sledi jutranje pesmice sem torej moral najti drevo kutine. Kmalu sem ga našel na cesti proti Rodinam. Prekrasni plodovi so se mi nasmihali na toplem jesenskem soncu. Plodovi kutine so še najbolj podobni večji grbasti limoni ali hruški. Kutina cveti pozno spomladi, zori v tem mesecu, dozori pa v kleti šele decembra.
Naše mame in babice so s plodovi kutine znale odišaviti prostore in sveže oprano perilo, danes pa tega več ne znamo brez raznih umetnih pripravkov, ki so škodljivi zdravju in okolju. Iz kutine lahko naredimo marmelado, lahko jo kombiniramo s hruškami, iz nje lahko skuhamo okusen kompot, naredimo liker ali žganje. Vinogradniki so kutino včasih uporabljali za odpravo nezaželenih vonjav iz lesenih vinskih posod. V plodovih je veliko pektina, kalija, tanina, vitamina C, toda surovi plodovi so trpki in kisli. Te aromatične sadeže uživamo samo kuhane ali pečene.
Včerajšnji dan mi je ponudil še veliko lepih prizorov, ki si jih lahko ogledate v galeriji. Med pisanjem tega prispevka si še vedno požvižgavam Balaševičevo pesmico, ki jo lahko slišite tudi vi na gornji povezavi.
Obiskovalcem portala želim lepe jesenske dneve...zanima pa me tudi, če se požvižgavanje lepih jutranjih pesmic skozi dan dogaja tudi vam?
Tekst in foto: Vinko Kukman
