##IMAGE-2241222##

V Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani danes ob 19. uri odpirajo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje ''Sakralna dediščina na Kočevskem'', ki z dokumentarnim gradivom, širokim izborom arhitekturnih maket in skopimi predmeti nekdanje notranje opreme sakralnih objektov zajema usodo 149 cerkva in kapel na Kočevskem.

Po besedah znanstvene sodelavke Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Helene Seražin je danes izgubljenih kar 94 od 149 objektov, zabeleženih pred II. svetovno vojno, med njimi sedem župnijskih in 59 podružničnih cerkva ter 28 kapel.

Razstava predstavlja rezultate evidentiranja sedanjega stanja sakralne arhitekturne dediščine na Kočevskem. Njeno jedro tvori 34 maket porušenih cerkva in kapel. Pri njihovi izdelavi se je Anton Troha iz Vinice oprl na različne vire, na razstavi pa so dopolnjene s fotografskim in dokumentarnim gradivom, opisi ter izborom ohranjenega cerkvenega inventarja.

Ohranjeni inventar kočevskih cerkva se po sodbi Seražinove uvršča v vrh slovenske kulturne dediščine, med njim so gotska monštranca iz Gotenice, kipi in oltarne slike iz Mlake pri Kočevju, Koč, Raven pri Kočevski Reki, Morave, Štalcerjev, Zdihovega in Dolge vasi.

Sakralna arhitekturna dediščina Kočevske je dolgo veljala za umetnostno-zgodovinsko nezanimivo območje. Krivdo Seražinova pripisuje slabemu poznavanju kočevske dediščine, saj se je ohranila le slaba polovica vseh sakralnih objektov. Nekateri so propadli zaradi izseljevanja ob gospodarski krizi med obema vojnama, mnogo jih je bilo zapuščenih ob izselitvi kočevskih Nemcev leta 1941.

Velika večina sakralnih objektov, zlasti na območju Kočevskega Roga, je bilo požganih ali uničenih med II. svetovno vojno, nemalo, predvsem na zaprtem območju Kočevske Reke, v okolici Kočevja in Mozlja, pa jih je bilo povsem porušenih sredi petdesetih let 20. stoletja. Pregled in analiza spomenikov pa sta pokazala, da lahko strokovnjaki tudi na Kočevskem sledijo podobnemu stavbnemu razvoju kot v ostalih slovenskih pokrajinah.

V kataložnem pregledu razstave so predstavljene vse cerkve in kapele z območja, kjer so do II. svetovne vojne živeli kočevski Nemci. Seznam sakralnih spomenikov je bil pripravljen na podlagi šematizmov ljubljanske nadškofije izpred druge vojne, saj je zaradi medvojnih in povojnih dogodkov marsikatera cerkev izginila, župnijske meje pa so se spremenile.

Pregled je omejen na arhitekturno predstavitev spomenikov, saj je bila oprema številnih cerkva in kapel med vojno ter kasneje uničena ali izgubljena. Zaradi slabo ohranjenega in pogosto uničenega arhivskega gradiva je bilo stavbno zgodovino in podobo posameznih objektov mogoče rekonstruirati zgolj s pomočjo starih upodobitev in fotografij iz zasebne zbirke Mitje Ferenca, največ pa so razkrili zidovi in ruševine cerkva sami.

Opisi ohranjenih cerkva temeljijo na terenskem dokumentiranju, opravljenem v letih 2004 do 2006. Že kratek in površen pregled je pokazal na raznoliko stavbno dediščino Kočevske, ki se časovno pne od 13. do 20. stoletja, predvsem pa kaže na vpetost te dežele v sosednje in druge slovenske kulturne pokrajine, je še zapisala Seražinova.

Razstava in obsežni katalog sta skupinsko delo uveljavljenih strokovnjakov in poznavalcev Kočevske. Besedila so pripravili France M. Dolinar, Blaž Resman, Gojko Zupan, Mitja Ferenc in Helena Seražin. Vodja projekta in avtor razstave je Ivan Kordiš, pri delu mu je bila v pomoč kustosinja Vesna Jerbič Perko.

Dvojezična, s slovenskimi in nemškimi besedili podprta razstava bo na ogled do 7. marca.