Letni koncert KUD Božo Račič Adlešiči: Daj nam bože dobro leto
Ta rek sicer izrekamo na kresni večer (23. junij), ali kot pravimo Adlešičani, na Ivanje večer, saj praznik Janez Krstnika imenujemo pri nas Ivanje. In tega praznika smo se iz posebnega razloga spomnili na tradicionalnem letnem koncertu Kulturno umetniškega društva Božo Račič Adlešiči - pozimi. Društvo se namreč zadnje leto posveča aktivnostim vpisa koledovanja v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Poleg različnih sekcij društva so sodelovali tudi gostje iz Slovenije in Hrvaške, v pogovoru z vrhunskimi strokovnjaki pa smo izvedeli veliko zanimivih podrobnosti iz glasbenega ustvarjanja in vlogi Adlešičanov pri tem, ter seveda o samem kresovanju.
»Mešana« skupina gostov je bila pevska skupina FS Izvor iz Žumberka (Žumberaka), saj pevke prihajajo iz obeh strani zelene meje – poleg pretežno hrvaškega uniatskega Žumberaka sta dve grkokatoliški fari tudi na slovenski strani (Drage in Metlika). Iz Zagreba sta nas s svojim nastopom počastila Stjepan in Kristina Večković, z njima pa tudi Gajdaški orkestar. Nekoč pogost instrument v naših krajih – diple ali gajde – instrument podoben dudam je popolnoma izginil, a se očitno vrača, saj ga imata sedaj že FS na Vinici in v Adlešičih. Ker se ga izdeluje iz kozličeve ali jagnječje kože, imamo materiala za njihovo izdelavo dovolj. Kot vedno – je večer prijetno popestrila osnovnošolska skupina – saj se takrat znajde na odru vsa adlešiška OŠ. Posebna gostja večera je bila Zvezdana Novaković, ki se je občinstvu večkrat predstavila: kot harfistka, pevka v duu s Petro in s Kresnicami. V pogovoru je predstavila svojo umetniško pot študija na različnih evropskih konservatorijih, predvsem pa kot grlena pevka in ustvarjalka, ki je za nas pred leti obudila-ponovno uglasbila pozabljene stare adlešiške pesmi, ki jih je v cerkvici sv. Duha v Črnomlju s Kresnicami predstavila kot Starinske popevke. Letos pa se bo Zvezdana na Emi že drugič potegovala za uvrstitev na festival Evrovizija. S svojim obiskom nas je ponovno razveselil dr. Drago Kunej iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru nam je natančno pojasnil vlogo našega rojaka dr. Jure Adlešiča, ki je zaslužen za prve posnetke slovenskega ljudskega petja, ki jih je naredil v Adlešičih in na Preloki leta 1914. dr. Kunej je s seboj prinesel tudi voščene valje in fonograf na katere je mladi jurist snemal. Dragocena muzejska naprava je tako videla Adlešiče že tretjič – prvič z Juro in potem še dvakrat, ko so jih prinesli člani SAZU.
Seveda pa so nam večer najbolj obogatile naše Kresnice, ki so se jim pridružili še Adlešiški tamburaši in Folklorna skupna.
Kresovanje ima korenine v poganskih bogovih – naši predniki karantanski Slovani so častili boga Kresnika, krščanstvo je ta praznik povzelo s praznovanjem godu sv. Janeza Krstnika, ljudstvo pa je koledovalo po svoje – s primesmi starih in novih običajev. Adlešiški župnik in kronist Ivan Feliks Šašelj je v začetku prejšnjega stoletja zapisal, da ga je nekoč obiskalo 7 skupin Kresnic – od Tribuč do Žunič so hodile do farovža (župnika so obiskale predvsem iz spoštovanja, je pa res, da se je kot eden redkih lahko oddolžil Kresnicam ne le z jajci in vinom, temveč tudi z denarjem).
Da ta starodavni običaj poletnega koledovanja še ne bo izginil, bodo skrbeli mlajši rodovi. Čeprav najstarejša skupina Kresnice-predice ne zmore več javnih nastopov, pa so poleg Adlešičkih Kresnic nastopile tudi mladinke Kresničke in še Kresničke Podružnične OŠ Adlešiči.
Čaroben večer koledovanja – petja v »kolu« (iz praproti in ivanjih rož) s »pretekanjem« in spremljavo »piskača« bo ohranjeno in natančno popisano v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije, mi pa se potrudimo, da bo še v naprej živelo med Adlešičani, saj so ga drugod že izgubili.
Kako pomemben je ta dan – god Janeza Krstnika, nam pove tudi podatek, da je v Sloveniji temu svetniku posvečenih 85 katoliških cerkva ter pravoslavna cerkev v belokranjskih Bojancih - tam jo imenujejo crkva Usekivanja glave Jovana Krstitelja.
Vsi nastopajoči in tisti v zakulisju so zaslužni za čudovit večer glasbe, pesmi, plesa in pomembnih zgodovinskih informacij; izpostaviti pa je potrebno angažma predsednice Majde Veselič in Tončke Jankovič.
