Ljudje ob Kolpi: Lojze Zupanc
Lojze Zupanc, učitelj, pisatelj
Rojen 21. septembra 1906 v Ljubljani, umrl 2. junija 1973 v Škofji Loki
»Večino svojega življenja sem preživel v različnih krajih Bele krajine. Bil sem deležen gostoljubnosti in ljubezni ljudi, ki sem jih srečeval. Mudil sem se v preprostih kmečkih domovih; ob belokranjski črnini me je opajala govorica nepozabnih Belokranjcev; in če je bilo življenje bridko, so se preprosti ljudje rajši zatekali v svet domišljije.«
Osnovno in meščansko šolo je obiskoval na ljubljanskih Prulah, na učiteljišče v Ljubljani pa se je vpisal leta 1922. Študij je dokončal v Mariboru leta 1927. Prvo službo je nastopil 1928 v osnovni šoli na Štrekljevcu v Beli krajini kjer je bil štiri leta. Drugo učiteljsko službo je nastopil v Starem Apnu pri Turjaku, nato v Stari Cerkvi in še Spodnjem Logu. Oboje na Kočevskem. V času okupacije je deloval kot ilegalec, zato so ga Italijani marca 1943 zaprli. Najprej je bil v Kočevskih zapori, potem še v Ljubljani. Po prihodu iz zapora je bil do konca vojne zaposlen pri dnevniku Jutro kot korektor. Šolsko leto 1945/46 je pričel v osnovni šoli v Gradacu v Beli krajini in hkrati je poučeval tudi v nižji gimnaziji v Podzemlju. Tu je ostal do leta 1954, ko je bil za dve leti premeščen v Gornji grad. (Menda je v nekem obdobju poučeval tudi v Črnomlju?). Zadnjo službo – do upokojitve je dobil na gimnaziji v Škofji Loki. Tudi kot upokojenec je bil aktiven in je tudi poučeval na poklicni šoli.
Belokranjski učenci se ga spominjajo predvsem po njegovem strastnem zbiranju pripovedk, po katerih so morali povpraševati pri svojih starših in starih starših in mu jih potem posredovati v šoli.
Ustvaril (in izdal) je izjemno velik opus del, ki ga je nujno vsaj našteti:
Belokranjske pripovedke, (1932)
Bili so trije velikani, (1932)
Stari Hrk, (1934)
Lizol - drama, uprizorjena leta 1936 na Jesenicah
Tretji rod, (1938)
Turjačani, (1938)
Dedek, povej, (1939)
Vklenjena mladost: povest za mladino, (1943)
Čudežni rog, (1944)
Jezerka, (1944)
Svirel povodnega moža in druge belokranjske pripovedke, (1944)
Velikan Nenasit, (1944)
Pod križem, (1944)
Mlini stoje, (1945)
Belokranjski zidovi - ljudska igra, uprizorjena leta 1952
Zaklad na Kučarju, (1956)
Povodni mož v Savinji, (1957)
Palček v čedri, (1959)
Sedemdesetletnica Vajenske šole za razne stroke v Škofji Loki: 1889-1959, (1959)
Deklica in kač, (1959)
Čudežni studenec, (1960)
Lajnar svete družine, (1963)
Kamniti most, (1964)
Sonce je umrlo (pripoved o bivanju v kočevskih zaporih), (1964)
Sto belokranjskih, (1965), z ilustracijami Belokranjke Cite Potokar
Krvavi zid, (1967)
Zlato pod Blegošem, (1971)
Povodni mož v Savinji, (1971)
Deklica in kač in druge pripovedke, (1977)
Sinček palček, (1979)Ž
Anka Mikoljeva, (1979)
Deklica s tremi lešniki, (1984)
Pripovedke o Škofji Loki, (2008)
Za knjigo Povodni mož je dobil leta 1971 Levstikovo nagrado.
