Neandertalčeva piščal v produkciji novomeškega Vrtinca
##IMAGE-2226784##
Padla je zadnja klapa mladinskega igranega filma ''Dan prve piščalke'' režiserja Tuga Štiglica po scenariju Jadrana Sterleta. Snemanje je potekalo na Krasu in v Cerknem, kjer je veliko lokacij, ki spominjajo na obdobje starejše kamene dobe. Film bo premierno prikazan konec novembra v Ljubljani, so sporočili iz novomeškega produkcijskega studia Vrtinec.
Film je postavljen več deset tisoč let v preteklost, ko so Evropo naseljevali neandertalci. Osrednji junak zgodbe je energičen in radoveden desetletni deček. Oče mu ne dovoli, da bi šel z njim na lov, zato nekega dne deček na skrivaj vzame sulico in se sam odpravi v divjino.
Pri lovu fant nima sreče. Najprej zgreši košuto in pri tem zlomi kamnito sulično ost, nato se na smrt prestraši medveda in se zateče v lovsko postojanko. Tu so že oče in dva mladca, ki so prišli po zalogo rezervnih osti. Oče se huduje na dečka in skupaj odidejo domov v votlino. Tu se vsi zberejo in se ukvarjajo z vsakdanjimi opravili.
"Kamnoseku" med izdelovanjem novih kamnitih orodij ne uspe razklati ene od kosti, čeprav je vanjo izdolbel že dve luknji. Kost odvrže na rob "delavnice", v bližino mravljišča. Tam jo najde deček, ki po votlini išče hrano. Medtem ko skuša s kosti spihati mravlje, ki so imele na njej gostijo, zasliši nenavaden zvok. Najprej se ustraši, a je zvedavost močnejša. Na koncu se člani plemena posedejo po jami in se prepustijo melodiji piščali.
Ustvarjalci filma so za domovanje neandertalčeve družine izbrali spodmol Trhlovca blizu Lokve na območju sežanske občine, je še sporočil Primož Kastelic iz novomeškega Vrtinca.
45.000 let staro paleolitska piščal so slovenski arheologi leta 1995 pod vodstvom dr. Ivana Turka našli v jami Divje babe v dolini reke Idrijce.
Neandertalčeva piščal, ki je eno najpomembnejših arheoloških odkritij na Slovenskem, priča le o zmožnosti glasbenega izražanja neandertalcev, nič pa o njegovi funkciji. Navezuje se na siceršnje domneve o njihovi višji kulturi, saj naj bi uporabljali preprosto jezikovno komunikacijo, pokopavali svoje bližnje, skrbeli za poškodovane in častili nadnaravne sile.
Tudi, danes več kot desetletje po najdbi, ostaja o paleolitski piščali še veliko vprašanj: najdba namreč izhaja iz obdobja srednjega paleolitika, ko še ni trdnih dokazov, da bi bil neandertalec tedaj že sposoben umetniškega simbolnega vedenja in obvladal zahtevno tehnologijo obdelovanja kosti z orodjem. Pojavljale so se domneve, da bi bile luknjice v kosti lahko le posledica vgriza kake zveri, vendar je verjetneje, da jih je v kost s primernim kamnitim orodjem izvrtal človek. Na danes ohranjeni piščali sta odlomljena zgornji in spodnji del, zato na njej manjkata dve luknji. Ameriški muzikolog Bob Fink je izračunal, da bi bilo na izvirno piščal mogoče odigrati celo naravno ali harmonično molovsko lestvico.
